Neforma #115

Neforma #115

Serija izvedbenih improvizacij

Najdaljša noč je za mano, najglasnejša tudi.

Nekaj je v glasnih pokih, v malih svetlečih eksplozijah, kar navdušuje večino. Kljub stalnemu bombardiranju z informacijami o stalnem bombardiranju z granatami na več koncih naše oble se po blagoslovljenih praznikih marsikdo še vedno odpravi v nabavo lastnih eksplozivov. Kot bi se za željo osrečevanja svojih bližnjih za trenutek pokazala drobna sla po premoči, želja po glasnosti in razdejanju. Nekaj je v človeški naravi, kar slej ko prej razsuje vse okoli sebe. Tako kaže. Drobni pokci so morda neopazni, vsakodnevni, če ne pomislim na srno, ki drgeta v gozdni temi.

Če je že tako, da smo fascinirani nad temi glasnimi, hitrimi in svetlimi presenečenji, pojdimo raje pogledat, kako se bodo med sabo znašli skupina gibalcev in duo glasbenikov. Si predstavljam, da bo nepredvidljivo, tako v glasnosti kot premoči, a morda imajo za podeliti kakšno rešitev v problematičnem polju svobodne improvizacije. Morda se zgodi kakšen pokec in odstrne kopreno, ki skriva rešitev sobivanja.


Izvajajo: Tilen Kravos, Andrej Kobal, Dejan Srhoj. Irena Plešivčnik, Tina Koščak , Gaja Madžarevič, Manca Dorrer, Maja Modrijan, Tjaša Nabergoj, Sašo Rutar, Urška Henigman, Mojca Volf, Klemen Košir, Samo Židan, Darja Demšar

Tilen Kravos je mlad slovenski kitarist, ki je svojo glasbeno pot začel v srednješolskih bendih, nato pa jo 2017 nadaljeval v šoli Kombo Zlatka Kaučiča, kjer se je pobliže spoznal z jazzom in improvizacijo. Čez vse leto redno ustvarja ter koncertira tako na domači sceni kot v tujini, trenutno ga lahko slišimo v zasedbah kot so Duo Vadis, Duo Gucik/Kravos, Marijuara, Tisteza… Njegov doprinos h gledališču sta glasba skupine Grunt v predstavi »BetON7« ter glasba za recital »Igra kanalskih pesnikov«. V sklopu Kreativne cone Vrtojba pa vsake leto soorganizira festival Improbiro ter cikel impro koncertov Fri Fru Fra, ki se izvaja vse leto. V zadnjih letih je sodeloval z zasedbami kot so Nesessari Kakalulu, Oholo!, Kontejnrčki, Orchestra senza confini, Josip Broz Trio, Tristeza. Micro Trio, Kopfschmerzen, performans Štrbunkov grad, ter se udeležil glasbenih delavnic, ki jih je vodil Trevor Watts, Michael Moore, Evan Parker, Ben van Gelder, Lotte Anker, pianist Agusti Fernandez, tubust Per-Åke Holmlander, bobnar Gerry Hemingway, Han Bennink, harmonikaš Jonas Kocher ter kitarist Rainer Baas.

Andrej Kobal je slovenski skladatelj in oblikovalec zvoka. Ustvarja avtorsko glasbo, zvočne instalacije in virtualne instrumente v Max MSP, prav tako pa se ukvarja z vizualizacijami v Max Jitter in TouchDesigner. Njegova instrumenta, seqMPEror in GranuRise, sta prejela mednarodno priznanje. Kobalova dela so bila predstavljena na pomembnih svetovnih prizoriščih, kot so Harvard Music Department (ZDA), MASS MoCA (ZDA), ADC 2019 (London), Synthfest UK, VISIONES SONORAS (Mehika) in številne druge mednarodne ter slovenske institucije.

Skupina Kompozicije razlik se pod mentorstvom Dejana Srhoja že deseto leto zapored vsak petek srečuje v studiu Moj Korak v Ljubljani. Tam preko plesnih improvizacij, koreografskih napotkov in pogovorov raziskujemo načine, kako biti v sebi in kako plesati skupaj.

 "Ampak kaj točno počnete na teh treningih?" je vprašanje, ki nam ga pogosto zastavijo prijatelji, znanci.

 *** skoraj haikuji, so nastali kot refleksija udeležencev_k enega od treningov jeseni 2024:

/

pogled v strop
kot da bi ga
videl prvič

 / 

Stopim pred raj
tam ti poješ pesem in vse v meni se
premakne severozahodno

/

gib, premik-švist
hiter stop,
na umazanem parketu

/

ples ni beseda
govorim - gluh sem in slep
plešem in sušim

/

premik v dvoje
postanek dotik padec
prostor v meni.

/

uglašena dva
prepotenih teles si
podamo nasmeh

***

Dejan Srhoj je plesalec, ki v različnih vlogah deluje na področju sodobnega plesa. Preko ustvarjanja predstav, raziskovanja umetniških praks in vodenja delavnic za ljudi najrazličnejših poklicev, razvija koreografske principe pod nazivom Kompozicije razlik, ki se tičejo skupnosti.

Irena Plešivčnik se je po 25 letih življenja in dela v kulturi v Ljubljani nedavno preselila na rodno Koroško, kjer deluje v Koroški galeriji likovnih umetnosti, s partnerjem pa vodita majhno eko kmetijo z zelišči. Petkovi plesni treningi ostajajo sidrišče ...

Tina Koščak je članica skupine Kompozicije razlik od l. 2017. Plesat je začela v okviru Umetniškega društva Fičo balet. Zanimajo jo plesna improvizacija, Disciplina Avtentično gibanje ter različni somatski pristopi. Po izobrazbi je kulturologinja ter pedagoginja.

Gaja Madžarevič doživlja svet v barvah in oblikah, ples preko kamere in prostor preko giba... vmes pa še kaj pošmirgla in zašraufa...

Manca Dorrer je igralka in pedagoginja. Igrala je v osemnajstih celovečernih filmih, v kratkih igranih filmih in nadaljevankah. Je mentorica gledaliških in filmskih krožkov. Kot acting coach pripravljala otroke igralce za celovečerne filme.

Maja Modrijan išče potenciale v zavržkih in jih uteleša v upcycle izdelkih Destilator. Z enako radovednim pristopom se igra tudi s potenciali plesnosti telesa.

Tjaša Nabergoj - pred desetimi leti sem prvič vstopila v svet plesne improvizacije – več let je trajalo, da sem skozi raziskovanje sebe v odnosu do prostora in do drugih teles v gibanju začela zares uživati - v osvobajajoči sproščenosti, ki se mi razkriva v vsakem gibu, dotiku in v prepuščanju.

Sašo Rutar rojen na materi Zemlji, po dobi dinozavrov in pred dobo plesno osvobojenega človeka. Gostujem v telesu, ki gostuje na telesu Zemlje, ki z njo delim radost plesa in glasbe. 

Urška Henigman je mati, žena, radijka in plesalka. Od teh vlog ji je najdlje pri srcu zadnja, v zadnjem desetletju še posebej, saj s soplesalkami in soplesalci iz Kompozicij razlik vsakič znova odkriva neznane svetove.

Mojca Volf - moje plesno popotovanje - od koreografiranih gibov mažoretk, standardnih in latinoameriških plesov, preko jazz baleta ter hip hopa do improvizacije in sodobnega plesa. 

Klemen Košir rojen 22. avgusta 1974 v znamenju dinozavra. obstal v osemdesetih letih, telo pa se stara in je tukaj in zdaj, sploh v plesu.

Samo Židan, 46 letnik, diplomirani multipraktik, ki že vsto let lepe, a ozke poglede alpskih dolin menja za širino barja in gorenjsko trdoto mehča v gibalno plesni, ne preveč resni Ljubljani.

Chat GPT pravi, da je Darja Demšar dejavna na področju umetnosti, tržnega komuniciranja in podjetništva v Sloveniji. Zanesljiveje je, če ujamemo skupni trenutek v pogledu, gibu ali pogovoru.

Neforma, serija izvedbenih improvizacij, povezuje dva medija, oziroma ustvarjalce iz dveh umetnostnih zvrsti, glasbenike, ki se na poseben način ukvarjajo z zvočnostjo, in izvajalce, katerih glavno orodje je njihovo telo; neguje in omogoča razvoj improvizacije kot prakse in odrskega dogodka; je študijsko-procesno orientirana in pozdravlja napake, zdrse, odrske katastrofe, saj se zaveda, da so to najboljši študijski primeri.

Če ne želimo, da Neforma sama po sebi postane oblika, moramo sodelujočim umetnikom odpreti možnost, da predlagajo in preizkusijo svoje konceptualne parametre. Poleg plesalcev in glasbenikov Neforma k razmišljanju o improvizaciji vabi tudi pisce. Ideja je predstaviti ljudi, ki imajo poseben pristop do odra in umetnosti na splošno. S tem ko jih pripeljemo na ozemlje živega dogodka, verjamemo, da bi to lahko odprlo ustvarjalne izkušnje za vse udeležence Neforme, tudi za občinstvo samo. Neforma vabi umetnike kot goste in obenem kot gostitelje. Odločijo se lahko spremeniti protokole, predlagati različne načine sodelovanja z občinstvom in celo lokacijo in format svoje improvizacije.

« Napovednik|Ples in gledališče