Ptiči

Ptiči

Bitef Teater

Komedija Ptiči, ki jo je napisal starogrški komediograf Aristofan, je bila prvič izvedena leta 414 pr. n. št. med atiškim slavjem boga Dioniza. Gre za najdaljše od vseh do danes ohranjenih Aristofanovih besedil. Glavni junak Pisteter prepričuje ptiče, naj zgradijo novo mesto nad nebu ter prevzamejo nadzor nad stiki med ljudi in bogovi. To mesto, ki se dviga kot Babilonski stolp, je eden prvih primerov utopije v svetovni književnosti ter predstavlja beg hkrati od nepravične družbe in od surovosti bogov.

BESEDA KOREOGRAFA
Ko pomislim na ptiče, mi najprej pride na misel njihovo petje, glasovi, ki jih proizvajajo. Zanimivo je, da ljudje v urbanih okoljih ali v naravi ptiče v glavnem slišimo, ne pa vidimo. Preprosto se zlivajo z zvoki, ki jih slišimo med dnevom. To sem želel na poustvariti na odru in v gledališču.

Pri poustvarjanju Aristofanove komedije Ptiči sem se namerno oddaljil od njene zgodbe in se posvetil prvinskemu odnosu med ptiči in plesom, ki izhaja iz Erosa, kar je povezava, ki jo je mogoče zaslediti pri enem najbolj priznanih analitikov Aristofanovih Ptičev, ameriškem piscu Williamu Arrowsmithu. Piše, da krila lahko obravnavamo kot falos, in ta mitološka metafora je bila moje izhodišče za vstop v Aristofanovo zgodbo.

Zamisel je bila zgraditi lastni ptičji Olimp – naše gnezdo želja ali kletko naši radovednosti. Vemo, da so ptiči to utopijo zgradili visoko med nebom in zemljo. Ljudje si odtlej prizadevajo, da bi gradili čim višje stavbe in se s tem kar najbolj približali bogu, pri čemer pa pozabljajo, da višje ko se dvigajo proti nebesom, manjši so videti z Zemlje.

Ta ljudska ironija v sebi zajema toliko vztrajnosti, kolikor je je v detlovem vrtanju v les v iskanju hrane – trmastem in brezplodnem.
Edward Clug


O PREDSTAVI
Sodelovanje z Edwardom Clugom je privilegij za vsakega plesalca in vsekakor spada med najpomembnejše trenutke ustvarjanja plesne skupine Bitef. Po izjemnem uspehu njegove Božanske komedije (ki je prejela nagrado »vetar« na festivalu v Puli, nagrado za najboljšo predstavo na festivalu INFANT in nagrado Dimitrije Parlić za najboljšo koreografijo v letu 2011), smo se odločili, da se Edwardu pridružimo pri novem odrskem izzivu: plesni predstavi po predlogi Aristofanovih Ptičev. Gre za nadaljevanje repertoarne politike, katere cilj je skozi mejnike svetovne literature (Othello, Božanska komedija, Soneti, Don Juan…) občinstvu približati različne oblike in stile plesnega gledališča.

Po vzoru svojih prejšnjih del je avtor Aristofanove Ptiče uporabil le kot izhodišče za svoje ideje ter ustvaril predstavo, ki je polna duhovitih in ironičnih metafor, utopističnih simbolov, podob radikalnega eskapizma in pobega iz represivne resničnosti. Clug uporablja svoj izvirni in navdihujoči plesni jezik za pogravanje s temi koncepti, ki so enako poznani sodobnemu človeku, kot so bili Staremu Grku – frustriranem in zadušenem med zemljo in nebom.
Jelena Kajgo
Umetniška direktorica Plesne skupine Bitef (Bitef dens kompanije)

 

Plesna skupina Bitef (Bitef dens kompanija) je bila zasnovana leta 2009 v beograjskem gledališču Bitef, sestavlja jo osem stalnih in nekaj gostujočih igralcev. V zadnjih letih je gostovala po vsej Srbiji. Sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, mdr. tudi s slovenskimi (Matjaž Farič, Branko Potočan, Edward Clug).
 
Edward Clug je baletno izobraževanje leta 1991 zaključil v Kluju, Romunija, istega leta je bil kot solo plesalec angažiran v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Leta 2003 je tam postal direktor baleta ter skupino popeljal v nove smeri delovanja. V zadnjih desetih letih je Clug s svojim specifičnim koreografskim stilom pritegnil pozornost mednarodne javnosti, mariborsko baletno skupino pa popeljal na mednarodni plesni zemljevid; skupina je sodelovala na največjih festivalih po vsem svetu. Je prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad za svoje delo, med njimi nagrade Prešernovega sklada (2005) in Glazerjeve nagrade (2008).

« Napovednik|Ples in gledališče