Pas de tea

Pas de tea

Kaj se zgodi, če ti oseba, ki živi v sosednjem stanovanju, v trenutku somraka potrka na steno, kako je videti ples samote dveh, ki ju ločuje nevidna stena, kako se dotakniti na daljavo, kako se dotakniti sebe ... V »Pas de tea«, plesno-gledališkem prvencu Kaje Janjić in Matica Bobnarja, avtorja raziskujeta sodobnega posameznika v njegovih najbolj samotnih trenutkih in razgaljata tančico, pod katero se skrivajo usedline neštetih skritih, nezavednih tekstov.

Pas de tea raziskuje stanje med počitkom in »socialnim kapitalističnim jazom«, med artikuliranim in neartikuliranim – stanje somraka. Gre za iskanje potenciala komunikacije med dvema odtujenima posameznikoma, od katerih vsak operira z multitudo prodajnih-socialnih identitet, v stanju vmesnega samotnega sebstva. Kaj se zgodi, če ti oseba, ki živi v sosednjem stanovanju v trenutku somračja potrka na steno, kako izgleda ples samote dveh, ki jih ločuje nevidna stena? Kako se dotakniti na daljavo, kako se dotakniti sebe? Obenem gre za iskanje najbolj izmuzljivega v posamezniku, iskanje špranj in razpok v tekstu, iskanje besed za neubesedljivo, poskus vstopa v molk.

Posameznik, ki ga Kaja Janjić in Matic Bobnar povabita na čaj, je ponesrečen stranski produkt sistema, ki favorizira prekerne delavce, gre za nevidne posameznike, t.i. »drifterje« - brez doma, brez stalnosti, prodajalce idej in sanj, vikend narkomane, ljubeče matere in žene, ki na skrivaj zbirajo hladno orožje, statiste, preizkuševalce zdravil in kozmetike ali pač zgolj običajne posameznike, ki čutijo, ki mislijo, ki nočejo biti črni ali beli, ki jih pred spanjem vsaj kdaj zbegajo vprašanja o samoti, smrti, ljubezni, sebstvu...

Pas de tea je besedna igra, ki iz termina Pas de deux (Korak v dvoje, Ples dveh) izpodrine dvojino in jo zamenja z naključno besedo/tekstom »tea« (čaj). Avtorja se ob skodelici čaja podata na potovanje v brezno govorice in usedlin neštetih tekstov, ki se skrivajo v vsakem od nas. V globinah se poigravata z govoricami in na površje prineseta drobce spregledanega in prezrtega. V njih iščeta možnosti, vendar ju vrtinec govorice vedno znova potegne nazaj v neskončno razpoko. Vmes je namreč vse, tudi čas.

Predstava prepleta sodobni ples z gledališkimi prvinami. Idejna zasnova in besedilo predstave je delo Bobnarja, Janjićeva pa je poleg koreografije poskrbela tudi za scenografijo in oblikovanje videa.

O ustvarjalcih

Kaja Janjić je diplomantka sodobnega plesa, baleta in koreografije na SEAD - Salzburg Experimental Academy of Dance, trenutno pa končuje študij likovne umetnosti (smer fotografija) na A.V.A, akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. V profesionalni plesni karieri je med drugimi sodelovala z Gregorjem Luštkom in Rosano Hribar, koreografom in režiserjem Matjažem Faričem, Iztokom Kovačem (z EnKnapGroup) in Bojanom Jablanovcem. Leta 2010 je za svoj kratki solo „Exorcism of you my Love“ prejela nagrado občinstva in nagrado Aleksandra Izraijlovskega na Festivalu Koreografskih miniatur v Beogradu.

Matic Bobnar je uveljavljajoči se performer. Na sodobno-plesni sceni je deloval v okviru fizičnega gledališča Bitnamuun in sodeloval pri številnih projektih z Jano Menger. Je ustanovni član in performer skupine Rdeči Cabaret, ki je v Sloveniji kot prva začela uveljavljati »New Burlesque« in kabaret kot umetniško formo. Kot kabarejski performer je na povabilo kultnega Londonskega kluba Royal Vauxhall Tavern pred kratkim nastopal v Veliki Britaniji.

 

« Napovednik|Ples in gledališče