Pajacek in punčka

Pajacek in punčka

Gledališka predstava za otroke - po predlogi Kajetana Koviča

Kovičeva pravljica Pajacek in punčka je pravljica o osamljeni deklici in njenem neizmernem hrepenenju po bližini in prijateljstvu. Je popotovanje med resničnostjo in domišljijo, kjer svet raste po njenih željah in na katerega odpotuje, ko prvič zbode pajacka. Kar naenkrat je njena mala sobica polna živih pajackov, ki ji prinašajo veselje in s katerimi uganja raznorazne vragolije. A veselje traja le kratek čas. Naveličana in zdolgočasena nad pajacki, ki ves svoj čas porabijo za to, da bi ustregli njenim željam, začne šivati novega pajacka in vanj položi vsa svoja pričakovanja ...

Zgodba o prijateljstvu, ki nas uči, da na svetu nismo sami in da imajo naša dejanja, dobra ali slaba, vedno vpliv tudi na druge.

Kajetan Kovič je za besedilo slikanice leta 1985 prejel Levstikovo nagrado!

 

Podrobneje o predstavi

Kovičevo literarno ustvarjanje je pustilo velik pečat predvsem v mladinski književnosti. Čeprav njegov opus za otroke in mladino ni velik, je s svojimi uspešnicami kot so Maček Muri, Moj prijatelj Piki Jakob ali Pajacek in Punčka, postal klasik. Njegova dela so polna humorja, povezujejo resničnost in domišljijo, bralca pa vodijo tako do domišljijskega kot čustvenega sveta.

V pravljici Pajacek in Punčka se izrisuje izkušnja tako notranje kot fizične bolečine, osamljenosti, ki jo otroški literarni lik preganja z igro. Svet Punčke je na eni strani prežet z otroško željo po igri, druženju, prijateljih, na drugi strani pa odseva realnost, ki se kaže v odgovornosti (šivala je pajacke in jih prodajala v mesto), soočenju s posledicami, priznanjem krivde in kesanjem. Njen odmik od realnosti so trenutki Pajackovega pripovedovanja zgodb. Te so njena igra, njena svoboda.

Punčko avtor slika kot pozitiven lik, a na njej skozi zgodbo lahko zaznamo tudi slabe lastnosti. Sprva spoznamo njeno samostojnost in iznajdljivost, saj živi sama brez staršev in družine pa se kljub temu povsem dobro znajde in poskrbi zase tako z domačimi opravili kot tudi v finančnem smislu s prodajo pajackov. A deklica se vendarle naveliča svojih neodzivnih prijateljev in ko se zbode v prst ter v nejevolji zapiči še enega svojih pajackov, na plan že pokukata njena objestnost in škodoželjnost. Če trpi ona, zakaj ne bi trpeli še drugi. Ko punčka dobi nove prijatelje, ki jih je prej tako zelo pogrešala, jih nenadoma ne izkorišča več samo za družbo, ampak pajacki počasi prevzemajo vsa opravila pri hiši, vključno s šivanjem pajackov, ki je bilo prej njena najpomembnejša stvar, njeno izražanje same sebe skozi ustvarjalnost. Na trenutke se zazdi, kot da punčka ni nič drugega kot le razvajen otrok, saj jo nemalokrat zalotimo, da je zdolgočasena in nezadovoljna s trudom pajackov, ki medtem porabijo ves svoj čas, da bi punčki ustregli v vseh pogledih.

Na ta način se punčka na koncu obrne tudi proti glavnemu pajacku, katerega sprva željene zgodbe kar naenkrat niso več dovolj zanimive zanjo. A če bi ji tudi on dal kar bi hotela, bi jo to vodilo v še globljo praznino in nezadovoljstvo ter kmalu bi njena nadvlada prišla še bolj do izraza. A k sreči pajacek na koncu le pritisne na vzgojno noto.

Pajacek se v zgodbi pojavi kot dekličin prijatelj, njen zaupnik, tisti ki je drugačen od ostalih pajackov. Karakterno bi lahko bil pajacek dekličina preslikava, kar nam da avtor pravljice vedeti že v začetku, ko zapiše, da je pajacek ’’malo žalosten in malo objesten’’. A pajacek ima tudi svojo perspektivo in za razliko od deklice vidi kaj je prav in kaj narobe ter ji to na nevsiljiv in diskreten način tudi pokaže. Vpliv prijateljev in vrstnikov je namreč poleg staršev in okolja eden od treh elementov, ki močno vplivajo na razvoj posameznikovega vedenja. Človekova osebnost je do neke mere podedovana, a v večini je priučena oziroma privzgojena. Pajacek torej prevzame dvojno vlogo. Tu je da ji bo v oporo in da ji bo krajšal dneve ter polnil čas s svojimi zgodbami, hkrati pa je njegova naloga deklico pripeljati do spoznanja, da nekatera njena ravnanja niso ustrezna ali sprejemljiva. To počne tako, da k deklici ne pristopi direktno in kot njen nasprotnik, ampak se je poloti skozi sanje. Vse skupaj je torej le igra, uprizarjanje situacije, ki bi se lahko zgodila. A igra, ki je posnemanje resničnosti, se zdi še kako prava in tako deklica spozna svojo zmoto skozi grenko izkušnjo, ki pa se, ko enkrat doume kaj je bilo narobe in kaj prav, v resnici nikoli sploh ni zgodila. Ali pač?

Ko se punčka zbudi iz sna in ugotovi, da je pajacek mrtev, se takoj vzpostavi vprašanje ali se bo punčka svojih napak zavedala in se pokesala, s tem morda oživila pajacka, predvsem pa rešila samo sebe ali pa bo nadaljevala pot po kateri že hodi in ostala osamljena do konca svojih dni.

Jasno je torej sporočilo otrokom: Če si grd do drugih, bo vedno sledila kazen.

Pripovedke in pravljice so že od nekdaj pomemben del vzgoje skorajda vsakega otroka. Skozi več kot očitno izmišljeno zgodbo, nam na jasen način pokaže še kako resnične like in situacije. V prvi vrsti so pravljice in pripovedke namenjene predvsem prebujanju otroške domišljije, saj mu slikajo povsem nov, drugačen svet, v katerem je vse mogoče in ga navdajajo z upanjem, da je tudi sicer tako. A prav vsaka izmed zgodb je zastavljena tako, da se človek na koncu iz njih nekaj nauči, če je le pripravljen razumeti, kaj mu avtor sporoča. Zgodbe nam vedno povedo kaj je dobro in kaj slabo, kaj je prav in kaj ne in kaj se zgodi s tistimi, ki se ne obnašajo kot je zaželeno in dopustno. Pravljice pa lahko Od avtorja pa je odvisno do kakšne mere bo zastrašil otroka, da bi ga odvrnil od nekega dejanja. Bo zlikovcu namenil smrt v vodnjaku s polnim želodcem kamenja, ga bodo zmleli, spekli in vrgli goskam, da ga pozobajo, ali pa bo dobil še eno priložnost in se bo lahko pokesal za svoje grehe ter od sedaj naprej živel zgledno življenje.

Eva Jagodic

 

Slika: naslovnica knjižne izdaje Kovičevega dela Pajacek in punčka 

 

« Napovednik|Ples in gledališče|Za otroke