Pesmi upora
Pesmi upora
Premierni koncert KUD Pihalni orkester Litostroj
Nastopajo: Pihalni orkester Litostroj, Partizanski pevski zbor, Mešani pevski zbor Zora Janče
Glasba je že od nekdaj ozko povezana z življenjem ljudi, najsi gre za vsakodnevna opravila, praznovanja, izražanja čustev posameznikov, ali pa teženj manjših in večjih skupnosti, narodov, ljudstev po spremembah, boljšem življenju, odpravi krivic, osvoboditve izpod okupatorja, samostojnosti.
Sanje ljudstev o samostojni deželi ali boljšem življenju segajo že od prazgodovine, preko sužnjelastništva, fevdalizma in vse do današnjih dni. Kdo ne pozna zbora sužnjev iz Verdijeve opere Nabucco, ki govori o boju med Asirci in Izraelci v 6. stoletju pred našim štetjem? Spevna melodija je bila izbrana celo za neuradno himno domoljubnega gibanja. »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« pa so v začetku 16. stoletja vzklikali slovenski kmetje v uporih proti fevdalni gospodi.
Tudi slavni skladatelji so se vključili v zgodovinsko dogajanje in z glasbo pričarali trenutke upora. Čajkovski je s svojo glasbo opisal dogodke, ko so Rusi porazili Napoleonovo vojsko. Tudi pesem Waterloo je povezana z Napoleonom. Skupina Abba je s svojo uspešnico, zmagovalno pesmijo na Evroviziji, primerjala izgubljeno ljubezen s krajem, kjer je Napoleon izgubil svojo zadnjo bitko.
Če se zazremo nazaj v zgodovino Slovencev, ugotovimo, da z izgubo narodne samostojnosti v 8. stoletju izgine pogoj za razvoj umetne glasbe. V 19. stoletju, v času prebujenja narodne zavesti, pa postajajo potrebe po skladbah, dostopnih ljudskim množicam, čedalje večje. Skladatelji so se začeli naslanjati na elemente ljudskega izročila, kasneje pa so postajale vedno bolj aktualne borbene, puntarske, delavske pesmi iz obdobja francoske in oktobrske revolucije. Znani napevi s slovenskim besedilom segajo tudi v čas španske državljanske vojne, kjer so se zaradi prepričanosti v svojo ideologijo bojevali tudi naši pradedje. Delavci so v tej vojni poleg boja proti fašizmu videli tudi možnost za svetovne socialne spremembe, ki bi omogočile boljši jutri.
Izkušnje borcev v španski državljanski vojni so bile zelo dragocene na začetku narodnoosvobodilnega boja. Z NOB-jem so pesmi upora dosegle razcvet, saj je v štirih letih nastalo kar 500 skladb.
V času 2. svetovne vojne je bil v Ameriki zelo priljubljen jazzovski glasbenik, komponist in dirigent Glenn Miller. Prav zanj lahko rečemo, da je z glasbo neposredno sodeloval v vojni, saj je s svojim orkestrom nastopal po zavezniških bazah v Evropi in tako bodril vojake.
Gregor Vidmar, dirigent Pihalnega orkestra Litostroj, se je z izborom in lastnimi aranžmaji lotil predstavitve široke uporniške tematike. Ker je petje pomemben del te zvrsti, je k sodelovanju povabil dva pevska zbora, Partizanski pevski zbor pod vodstvom Franca Gornika in MePZ Zora Janče pod vodstvom Aste Jakopič. Dirigent se je pri snovanju programa osredotočil predvsem na še relativno sveže obdobje 20. stoletja, ko so se po svetu dogajale mnoge velike spremembe, borbe za svobodo in neodvisnost.
« Napovednik|Glasba
Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delavniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90