Primer Inge M.
Primer Inge M.
Dramaturška anatomija samomora Inge Müller
Pesnici Inge Müller so se razbile sanje o skupnem ustvarjanju z možem Heinerjem Müllerjem, največjim nemškim piscem po Bertoltu Brechtu, ko ni hotela več igrati njegove sence. Po številnih poskusih samomora (so bile vzrok psihične težave ali je igrala vlogo tudi vzhodnonemška državna varnost?) je postala travmatičen lik vseh Heinerjevih najpomembnejših del. V monodrami dramska igralka in prevajalka Olga Grad stoji pred zahtevno nalogo – odigrati vlogo mrtve žene skozi moški zapis, znotraj katerega odkriva nevidne prostore za komentar ženske-žrtve.
Več o predstavi
Pesnica Inge Müller (prvi njen mož je bil agent tajnih služb) je bila druga žena (1954 -1966) največjega sodobnega nemškega pisca po Brechtu – Heinerja Müllerja, ki je imel velik vpliv na evropsko dramaturgijo. Leta 1959. sta skupaj prejela pomembno nemško nagrado Thomasa Manna. Njun zakon se je končal z njenim samomorom, Heiner pa je umrl leta 1995 za rakom grla.
Heiner Müller (1929 – 1995) je eden najbolj izvajanih, in vplivnih, dramskih piscev v Evropi. Tokrat se bo pisec predstavil z dvema še ne prevedenima kratkima avtobiografskima zgodbama/monologoma: Opisom slike in Zapisom o smrti, pesmijo in citati iz njegovih dram. Vrhunski besedili obravnavata dolgoletno piščevo travmo o mori/krivdi zaradi smrti njegove druge žene, pesnice in referentke za kulturo na ministrstvu - Inge Müller (1925 – 1966). Njene pesmi so bile objavljene šele dvajset let po njenem samomoru (eno bomo slišali tudi v predstavi), ker vzhodnonemša vlada ni hotela javno razkrivati samomorov v svojih državnih službah.
Sledi njunega trinajstletnega zakona pa se nahajajo v takorekoč vseh njegovih poznejši delih. Ingi so se razbile sanje o skupnem ustvarjanju (napisala sta vrsto del skupaj in leta 1959 prejela pomembno priznanje za literaturo), ko ni hotela več igrati Heinerjeve sence. Podobno usodo so imele tudi Brechtove ženske. So njeni številni poskusi samomorov vzrok le psihičnih težav, ali pa je imela tu vlogo tudi vzhodnonemška tajna služba?
V monodrami dramska igralka in prevajalka Olga Grad predstavlja odnos Heinerja Müllerja do soproge Inge z dvema kratkima avtobiografskima zgodbama/monologoma: Opisom slike in Zapisom o smrti, pesmijo in citati iz njegovih dram. Gradova je priredila, sestavila in povezala vrhunska besedila v monodramsko pripoved in jo naslovila Primer Inge M.
Igralka Olga Grad ima zahtevno nalogo - odigrati vlogo mrtve žene skozi moški zapis. Znotraj »moškega besedila« odkriva nevidne prostore za komentar ženske-žrtve. Monodramo v režiji Nicka Upperja in izvedbi dramske igralke Olge Grad lahko označimo kot vdor v umetnikovo intimo ter njegovo delo.
Dramska igralka Olga Grad
Olga Grad se je rodila v Ljubljani. Na AGRFT je študirala igro in se po končanem študiju leta 1977 zaposlila v Slovenskem mladinskem gledališču. Sicer je sodelovala tudi v Študentovskem gledališču, EG Glej (Jaslice Zdravka Duše v režiji Vinka Möderndorferja, 1981), KPGT Beograd (Carmina burana v režiji Ljubiše Ristića, 1984), Koreodrami (Agata Schwarzkobler, 1986; Pomladno obredje, 1994), Cankarjevem domu, MKC Skopje, Putokazu Zagreb, Istrskem narodnem gledališču v Pulju, Društvu B-51 (Juanna Regina v režiji Bojana Jablanovca, Tobelija – Hiša lutk Ljubomira Đurkovića v režiji Nicka Upperja in v koprodukciji s Crnogorskim narodnim gledališčem) in v Globalnem teatru (Ne ubijaj, imam te rad v režiji Nicka Upperja). Nastopa tudi na televiziji (na primer v TV igrah Agitator, 1976 in O grehu stare Jakovce, 1980), v zadnjem času pa smo jo videli v nanizanki Novakovi v režiji Janeza Burgerja. Olga Grad v monodrami Primer Inge M. prvič sodeluje s ŠKUC gledališčem.
« Napovednik|Ples in gledališče
Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delavniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90