Tri četrt človeka
Tri četrt človeka
Razprodano
Yvonne R. je svoj “No Manifesto” obravnavala znova in ga prilagodila, ko je ugotovila, da lahko njegova načela zavirajo ustvarjalni proces. Bil je preveč radikalen - v umetnosti ne bi smelo biti nobenih prepovedi. A težnja po doseganju nemogočega, združevanju nezdružljivega in predstavljanju nevidnega je temeljna za ustvarjalnost. In ta težnja je po svoji naravi radikalna. Spoštujem vsakogar, ki je pripravljen priznati, da ne razume več tistega, kar se mu je nekoč zdelo pomembno; tako se učimo in razvijamo. Kot je rekel Walt Whitman: “Ali si nasprotujem? Potem si torej nasprotujem (sem velik, vsebujem množice).” Vseprisotna povprečnost v vsakdanjem okolju, kulturi in umetnosti zahteva drzne poteze, ki premikajo meje, tudi če se ti poskusi zdijo nemogoči. Z uporabo orodij čistega plesa in raziskovanjem koncepta koreografije, predstava skuša ujeti lepoto radikalne misli skozi gib in raziskati nenehno premikajočo se mejo med osvobojenim in omejenim telesom.
Tri četrt človeka, plesna kompozicija v tričetrtinskem taktu
Sem balerina. Ponavljam korake, sekvence in kombinacije. Sem koreografinja. Vedno proizvajam, a nikoli ne pridem do konca. Sem izvajalka. Obračam glavo, premikam roke, noge in trup. Sem telo. Vedno delam, a vedno naredim premalo. Sem avtorica. Stopim iz vrste. Ne vem, če je ok, da sem stopila najprej v levo. Vedno več gibanja najdem v mirovanju, a obstajajo še tri možnosti. Naprej, nazaj. Ali celo v desno.
Sem plesalka - tri četrtine človeka. Štejem do tri. Vedno znova se odločam, a odločitev se mi upira. Dvigujem se visoko na prste in spuščam se vse do dna. Borim se za vse smeri gibanja. A se še vedno vrtim okoli lastne osi. Hitro se zadiham, izgubljam ravnotežje in moč. Misli urejam v sklope, vrste, kolone, ponovitve, kanone in dodajam pavze. Red me pomirja in me hkrati nervira. Sem človek discipline. V maniri popolnosti lovim bistvo lastne nepopolnosti. Da ujamem manjkajočo četrtino. Verjamem v tradicijo - referenčne točke, ki nas držijo skupaj. Zato vzamem osem osvobojenih teles. Uredim jih v sklope, vrste, kolone, ponovitve, kanone in pavze. Slečem jim vse odvečno in jih izpostavim harmoniji. Živi zid enakosti vzpostavi režim ravnovesja med redom in kaosom. Skupaj štejemo do tri.
Ena. Dva. Tri. Ob misli na štiri se spotaknemo. Zagrizemo znova in misel nas zmeraj znova ugrizne nazaj. Do krvi in mesa. Ker korak ni nikoli samo korak. Ker ples ni nikoli samo ples. Telo pa je vedno le telo.
Kristina Aleksova je plesalka, koreografinja, avtorica in performerka. Svoje plesno izobraževanje je začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Po končanem študiju se je leta 2002 pridružila ansamblu SNG Opera in balet Ljubljana. Leta 2013 se je Kristina pridružila Tanzkompanie Graz, leta 2014 pa se je vrnila v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je nadaljevala z baletnim repertoarjem in koreografijo. V tem času je ustvarila dela, kot sta Otroci z roba resničnosti in Globina (po)gleda. Leta 2017 je začela delovati kot samostojna umetnica, koreografinja, plesalka in performerka. V okviru laboratorija Vie Negative je začela razvijati lastne projekte. Tako sta nastali deli Srce in Poljub. Aktivno deluje znotraj društva Via Negativa. Leta 2023 je kot avtorica ustvarjala v ciklu Ventilator zavoda Sploh in začela z meantorstvom na Performance Art Research Ljubljana (PARL).
- - -
8. oktober ob 20:00: Razprodano
9. oktober ob 20:00: Razprodano
10. oktober ob 18:00 + Zbor za publiko: Razprodano
« Napovednik|Ples in gledališče
Center kulture Španski borci, Zaloška 61, 1110 Ljubljana
Blagajna je odprta med delavniki od 17. do 19. ure ter uro pred prireditvami.
blagajna@spanskiborci.si / tel.: +386 (0)1 620 87 90