Sprejeti staranje

Sprejeti staranje

Plesna Vesna

Starajoče se telo v svojem bistvu ni le eno in ni enotno. Prej je več njih, ki se plastijo v času in razpadanju, spominih in izkušnjah. Predstava prepleta ta telesa, spomine ostarelih plesalk z njihovimi vsakdanjimi gestami, držami in plesnimi gibi ter spremlja, kako so tri ženske protagonistke spreminjale svoja življenja in gibalne prakse, da bi preživele družbenopolitične spremembe v 20. stoletju. Avtorja ob tem raziskujeta, kako so odpornost, molk in travma zapisani v telesu in gibu.

Sprejeti staranje (2021) je transgeneracijska, potopitvena predstava-instalacija, postavljena na mejni prostor med filmom, plesom in gledališčem. Plesalke Éva, Irén in Ágnes so bile ključne za razvoj modernega plesa na Madžarskem v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Gledalci jih prvič spoznajo stare med 90 in 101 letom, na fiktivni seansi o duhovih. V ločeni sobi dvokanalna videoinstalacija prikazuje Irén, Évo in Ágnes v njihovih zasebnih domovih. Mirnost njihovih sob, polnih osebnih predmetov in spominov, postane scenografsko ozadje za njihove dinamične predstave na zaslonu. Na podlagi posnetkov plesalk, posnetih v njihovih zasebnih domovih, je umetniški duo izoblikoval natančno koreografijo utelešenja, ki omogoča, da se protagonistke vrnejo na oder s pomočjo avtoričinega telesa in glasu.

Avtoričino utelešenje Éve, Irén in Ágnes je neprekinjeno delo preobrazbe in postajanja - prava vrtoglavica. Počasnost in krhka teža starih teles zahtevata drugačno ekonomijo pozornosti, kar obiskovalcem daje prostor za ponoven razmislek in pogajanje o njihovem odnosu do staranja in smrti.

Boglárka Börcsök (1987) je performerka in koreografinja, ki je odraščala blizu romunske in srbske meje v nižinah jugovzhodne Madžarske. Študirala je sodobni ples na zasebni univerzi Antona Brucknerja v Linzu in na P.A.R.T.S. (Performing Arts Research and Training Studios) v Bruslju. Trenutno živi v Berlinu in Budimpešti. Pri svojem delu izhaja iz arhivskih raziskav, osebnih srečanj ter prakse poslušanja in gledanja. Zanima jo, kako sta spomin in zgodovina dostopna ne le v arhivski obliki, temveč ju je mogoče izraziti z glasovi, gestami in gibi kot soobstoječo razsežnost sedanjosti.

Filmski ustvarjalec in producent Andreas Bolm (1971) se je rodil v Kölnu v Nemčiji madžarski materi in nemškemu očetu. Potem ko je delal kot glasbenik in zvočni inženir v Manchestru v Angliji, je začel eksperimentirati s fotografijo, zvokom in videom. Film je študiral na filmski akademiji FAMU v Pragi in na oddelku za dokumentarni film na Univerzi za televizijo in film v Münchnu. Andreas trenutno dela med Nemčijo, Madžarsko in Francijo. Njegovi filmi prikazujejo ljudi v njihovem družbenem in družinskem okolju ter preučujejo tanko mejo med dokumentarnim filmom in fikcijo. Njegova dela so bila prikazana na številnih festivalih po vsem svetu.
 

 

« Napovednik|Ples in gledališče