[Oder360] TOBELIJA

[Oder360] TOBELIJA

plesna predstava na VR očalih

Oder360
(družabni dogodek v navidezni resničnosti)

Projekt Oder360, ki smo ga v Zavodu EN-KNAP začeli razvijati v času zaprtja gledališč pomeni vzpostavitev novega tipa produkcije predstav v 360° okolju in predstavitev v obliki družabnega dogodka - vodenega ogleda predstav z VR očali.

Ob vsaki ponovitvi predstave bo sledila tudi kratka predstavitev tehnologije in njenih značilnosti, ter pogovorov z idejnim vodjem projekta Iztokom Kovačem in avtoricami posameznih predstav.

Izkušnja ogleda predstave v 360° okolju ponuja gledalcu perspektivo pogleda iz središča odra in tako razbija klasično gledališko formo, kjer je pogled usmerjen zgolj preko četrte odrske stene. Smer pogleda brez varnega zavetja okvirja proscenija, ekrana ali platna, postane v 360° okolju izbira posameznika. S tem vsakemu gledalcu omogočamo, da si sam zrežira pogled na ponujeno predstavo.

Na dogodku je vsak obiskovalec opremljen s svojim kompletom VR očal, slušalk in vrtljivim sedežem.

O predstavi:

O ženskah, ki so preveč ljubile [istega] moškega, ki ga več ni …

Starodavni običaj tobelij, žensk, ki v visoko patriarhalni [balkanski] družbi prevzamejo moško funkcijo, ko iz različnih razlogov ni več moških, so si kot motiv predstave vzele koreografinja Rosana Hribar in soustvarjalke Urša Rupnik in Maša Kagao Knez, ki so črpale iz emocije »življenja brez moškega«, ki pripada tako nekdanjemu kot sedanjemu času.

Zgodba, prepletena z izgubo ljubljene osebe, se lahko danes dogaja kjerkoli; gre za urbano tragedijo o treh ženskah dveh generacij, usodno zaznamovanih s tragično izgubo ljubljenega; bodisi sina (Vida: Rosana Hribar), bodisi brata (Ana: Urša Rupnik) bodisi moža (Bojana: Maša Kagao Knez), ki so poslej obsojene na življenje druga z drugo in z odsotnim moškim, s katerim je [bila] vsaka intimno povezana.

Plesna predstava Tobelija gradi na večnih motivih, ki se pojavljajo na eni strani v želji in hrepenenju »pripadati« in po drugi strani v ujetosti v okolje, brezizhodni situaciji, strasti in jezi, žalovanju in hrepenenju, zaničevanju in usodni prepletenosti ter obsojenosti na večno vračanje v preteklost. Moški je umrl. Ostal je grob in občutek izgube, zapostavljenosti in grenkobe, ki ga hrani predvsem strah pred vsem, kar preizprašuje trdna prepričanja.

Tobelija je podoba sveta, v katerem se naglo spreminjajo vrednote in ideali, medtem ko vprašanje ženske emancipacije postaja vse bolj aktualno tako v luči izgubljanja (že) priborjenih pravic žensk kot spreminjajoče se identitete (odsotnih) moških. Tobelija je vzvratno ogledalo razbitih identitet človeštva in slika o uničujoči patriarhalnosti sveta.

Izsek iz kritike
"Gib in celosten estetsko dovršen performans… sama zgodba, fuzija čustev, menjavanje oblačil je plesu, plesni predstavi dalo občutek dinamičnosti, fluidnosti, predvsem pa moč, ki je ni mogoče opisati z besedami."
Nina Žnidaršič, Parada plesa


 

« Napovednik|Ples in gledališče