Starost ni za mevže

Starost ni za mevže

predstavitev knjige in pogovor

Stari so fizično in socialno šibkejši, zato se težje branijo oziroma pobegnejo, obenem so do nasilja manj kritični in ga redkeje prepoznavajo. Stari lahko pojav nasilja v partnerski zvezi doživljajo kot osebni neuspeh, kot sramoto, ga razumejo kot zasebno zadevo. In gotovo jih je strah, da bi zadnja leta preživeli sami, zato težko zberejo pogum, da bi ukrepali.

Ker se partnersko nasilje dogaja v intimnem krogu, še nobena država ni zbrala natančnih podatkov o njem. Zato si bomo pri obravnavi tematike pomagali z rezultati sorodnih študij in ocenami statističnih podatkov o razširjenosti in pojavnosti različnih vrst nasilja nad starimi. Nasilje v tem delu razumemo kot kršitev pravic, ki so nedvomno in trdno vpete v pojem, kaj pomeni biti človek. Te pravice so po eni strani povezane s posameznikovim telesom, po drugi strani pa z njegovim dostojanstvom in avtonomijo. Takšna definicija omogoča, da se z njo zajame ne le ’klasične’ oblike partnerskega nasilja temveč tudi za starost specifične in subtilne oblike, kot je denimo infantilizacija. Infantilizacija v tem kontekstu pomeni kršitev pravice do avtonomije, torej tega, da bi oseba sama razpolagala ali se soočala s posledicami lastnega ravnanja, in ne le kot obliko žaljivega in ponižujočega ravnanja, ki rani dostojanstvo starega človeka.
 

« Napovednik|Humanistika|Izobraževanje