Francoski novi val #3

Francoski novi val #3

plesna predstava

Francoski novi val #3

Kolektiv ÈS
JEAN-YVES, PATRICK & CORINNE
 

V ponedeljek, 21. oktobra 2019 ob 20h, bo na odru Španskih borcev v okviru celoletnega festivala Plesna Vesna pod okriljem Zavoda EN-KNAP, nastopila francoska plesna skupina ÈS s svojo uspešnico Jean-Yves, Patrick in Corinne, ki raziskuje vprašanje kolektiva oziroma tega kako so plesna telesa v neprestanem stanju dialoga in prilagajanja okolju, saj je temeljna os kolektiva ÈS raziskovanje, iskanje in ustvarjanje v troje. Predstava je v letu in pol prepotovala Francijo ter to mlado skupino popeljala na odre v Luksemburg, Belgijo, Hrvaško in Grčijo. Uprizoritev podpirata Francoski Inštitut v Ljubljani in Teatroskop ter sodi v program celoletnega festivala Plesna Vesna, ki v Španske borce prinaša mlado, ekstravagantno evropsko plesno produkcijo izbrano iz mreže Aerowaves.

Jean-Yves, Patrick in Corinne je trio za pet plesalcev. Nastopajoči se praviloma igrajo z fascinantno energičnim plesom, ki ga navdihuje pojem plagiatorstva: kopirati, lepiti, krasti, vzeti nekaj za svoje, zaseči, ponoviti, vrniti k sebi ... Tu se postavlja vprašanje kolektivnega oziroma kako so naša telesa v nenehnem dialogu in prilagajanju. Odpira se vprašanje medsebojne zamenljivosti ali kako lahko menjava ene osebe v kolektivu spremeni energijo celotne skupine in s tem ponudi pogled na nekaj novega. Gre tudi za dejanje gradnje, ustvarjanje gibanja z nagonom in z nujnostjo.

Jean-Yves, Patrick in Corinne je delo, ki zahteva več perspektiv: pogled publike na plesalca, na posameznika ali na skupino; pogled plesalca na občinstvo; pogled publike na delo kot celoto in na sam ples, v skladu z lastnimi referencami in spomini. Gre tudi za konstrukcijo subjekta, plesalca, gledalca; je stvar zornega kota.

Igrajo se z idejo medsebojne zamenljivosti ter ustvarjajo zaporedja triov; zafrkavajo se iz že videnega, že slišanega in že ustvarjenega, da bi ustvarili specifičen pogled na to kar jih ustvarja in na to kar ustvarja nas same.

Jean-Yves, Patrick in Corinne črpajo iz obdobja in generacije, ki ni naša, vendar je kljub temu močno vplivala na nas. To je obdobje, ki si ga predstavljamo kot čas užitka, ustvarjalnosti, druženja: na raznih javnih krajih se ljudje srečujejo, da bi plesali, se gibali, uživali ob glasbi, ki se je takrat poslušala - Whitney Houston, George Michael, Bonnie Tyler. Tam pa so tudi, da bi se znojili in sprostili energijo preko aerobike.

Predstava se rojeva iz nasprotujoče si želje: na eni strani želja biti kreativen s konceptom, na drugi pa zgolj pojem kreativnosti same. To je paradoks, ki ga odkrijemo s trajnim naporom – tj. tista preveč navdušena in emancipirana aerobika, ki gradi idealistična in umerjena telesa, daleč od pojmov svobode in ustvarjalnosti.

»Moj cilj je bil ples; vsakič je bil cilj ustvariti ples; in doslej mi to še ni uspelo; in to me je res motilo, ker zelo rad plešem. Spraševal sem se, kako lahko resnično ustvarim plesno predstavo? Če hočete biti koreograf, vam bo vaša okolica rekla, da naredite nekaj izvirnega, nekaj novega, nekaj pristnega. Tu je še ena beseda, ki je problematična.«
JÉRÔME

»Skušati biti nekdo drug, je način kako postanemo mi sami.«
JEAN
 

------------------------
KOLEKTIV ÈS
Temeljna os kolektiva ÈS je raziskovanje, iskanje in ustvarjanje v troje. Gre za skupino, ki sebe doživlja kot enoto sestavljeno iz več oseb, v kateri vsak posameznik prispeva svoj individualni delež. Ta kolektivni duh poganjajo vprašanja okoli človeške komunikacije, energije skupine, človeške potrebe po socialni vlogi. Ideja pa ni, da bi individualnost izbrisali, celo nasprotno, da bi jo ohranili in jo dali v skupno rabo, kjer kolektiv v sebi nosi posamezne individualne prednosti.

»To kolektivno vodstvo poganja velika povezanost in naše nenehno spraševanje o komunikaciji, skupinski energiji, nujnosti, da delamo v tej smeri in družbeni vlogi, ki jo takšno razmišljanje lahko igra. Ustvarjamo vsi trije, brez posebne vloge, vsak ima svojo perspektivo in pristop do stvari, da bi predlagal tematike, ki resnično prihajajo iz nas samih. Ne želimo izbrisati individualnih karakterjev, naš cilj je, da jih negujemo in delimo, tako da naše kolektivno delo podpirajo in ohranjajo naše posamezne sile. Ta raznolikost daje kolektivu možnost rasti in prevpraševanja samega sebe. Ta kolektivni način dela je naše plodno tla, naše orodje za ustvarjanje.«
 

« Napovednik|Ples in gledališče