Kokoro / Ples za hudiča

Kokoro / Ples za hudiča

dvojni plesni večer

Luna Cenere: KOKORO
Hilde Ingeborg Sandvold: PLES ZA HUDIČA
dvojni plesni večer

V prvem plesnem solu »Kokoro« vas bo Luna Cenere popeljala na popotovanje, v katerem bo njeno telo postalo graciozna skulptura, ki zbuja tako nelagodje kot čarobnost. Beseda »Kokoro« v japonskem jeziku pomeni »notranji jaz«, vendar se le-ta deli na dva pomena, in sicer na glavo in srce. V tem intimnem solu se mlada plesalka in koreografinja iz Neaplja sprašuje o lastni notranji enovitosti. Gre za popotovanje navznoter preko golega telesa, ki postane neke vrste poetični medij in preko koreografskega procesa intimna vprašanja postajajo obča.

Drugi del večera, »Ples za hudiča« pa je čudovit razmislek o spolu in spolnosti ter o ujetništvu svoje lastne identitete. Solo, v izjemni izvedbi Hilde Sandvold, vas bo tako nasmejal, kot vam dal razmišljati. Govori namreč o težavah, s katerimi se srečujemo v tako imenovani »post-enakopravni« družbi, v kateri je večina posameznikov odraščala z idejo, da smo ženske in moški enakopravni in zatorej lahko vsi počnemo vse. Je delo, ki se sprašuje ali res sami nadziramo informacije, ki jih prejemamo skozi telo.

POZOR: Predstava vključuje goloto!

-------------------------------------------

Luna Cenere: KOKORO
Delo je bilo izbrano za Aerowaves 2018
Dolžina: 30 min

»Kokoro« je japonska beseda, ki jo lahko prevedemo kot "notranji jaz", vendar dobesedno zajema dva pomena - "um" in "srce".

»Solo je raziskovanje enotnosti našega notranjega jaza . Gre za potovanje navznoter, ki se navzven kaže kot fizična pot skozi prostor. Golo telo, s svojo specifično arhitekturo, je na odru izpostavljeno in preoblikovano ter postane pesniški medij. S tem pa na plano privrejo elementi, ki pripadajo domišljijskemu svetu. Skozi te podobe, ki izvirajo iz skupne zavesti, se pred nami prikazuje intimna zgodba plesalke, ki jo Luna ponovno vrača v kolektivno zavest.«

Luna Cenere je navdih za delo »Kokoro« dobila  v knjigi »Nevidni igralec« Yoshija Oide in Lorne Marshall. Ravno v tej knjigi je zasledila definicijo japonske besede kokoro, ki v japonskem jeziku pomeni »notranji jaz«, vendar se le-ta deli na dva pomena, in sicer na glavo in srce. Izhajajoč iz vprašanja človekove dvojnosti in soobstoja nasprotujočih si energij v enem samem človeku, se Luna podaja na pot uničenja dualistične zahodnjaške logike ter na nek način izziva krizo našega mišljenja. Ko poskušamo dekonstruirati dualistične kategorizacije kot so "dobra" in "slaba", "lepa" in "grda", "geometrijska" in "organska", se zdi, da dojemanje realnosti in njena definicija obvisita v vakuumu. Solo se navezuje na kolektivno zavest in na nezavedno prtljago v obliki predsodkov, z namenom, da bi jih prevprašali.

Je mogoče predsodke izzvati in rešiti skozi akcijo? Ali lahko telo skozi svojo notranjo poetiko razpravlja o predsodkih tega, ki ga gleda? Ali lahko plesalčevo raziskovanje svojega notranjega sveta in čustev prekine z določenimi družbenimi normami? Izhajajoč iz teh vprašanj, se "Kokoro" vrti okoli vprašanja dojemanja realnosti v povezavi z zaznavanjem "jaza". Luna se pri tem poslužuje sociološko-antropološkega pristopa, da bi s tem združila vsa področja svojega zanimanja.

Zaradi svojih izjemnih tehničnih sposobnosti in specifične strukture telesa je Luna našla sebi lasten jezik gibanja skozi serijo improvizacij, iz katerih je izločila določene fizične lastnosti. Našla je izrazit način kako uporabiti prožnost svojega telesa, kar ji daje možnost oblikovanja alter-ega, ki s publiko komunicira z resnično edinstvenim plesnim jezikom.

Luna Cenere je mlada plesalka in ustvarjalka iz Neaplja. Leta 2011 je diplomirala na SEAD, (Avstrija) in kot gostujoča članica sodelovala pri kreacijah skupine ’SEAD Bodhi Project’, ki sta jih ustvarila Anton Lacky (Anton Lacky Company) in Josef Frucek (Rootlessroot). Leta 2014 je sodelovala s Simone Forti in Antonom Lackyjem; leta 2016 pa s skupino Agitart (Španija). Kasneje istega leta je postala članica skupine Virgilio Sieni (Italija).

Avtorica sola "Kokoro", ki je bil izbran za "Aerowaves Twenty18" in za "Vetrina della giovane danza d’autore-Azione del Network Anticorpi XL 2017". Prav tako dobitnica nagrade za najboljšo koreografijo "Solocoreografico 2017". Delo v nastajanju “TWIN” je bilo izbrano za "Vetrina della giovane danza d’autore-Azione del Network Anticorpi XL 2018". "Natural gravitation", njeno naslednje delo je posvečeno Isadori Duncan in v produkciji festivala Ravello 2018 in Compagnia Korper. Luna Cenere je certificirana učiteljica SEAD ter vodi delavnice raziskovanja gibanja in improvizacije. Živi med Italijo in Belgijo.


-------------------------------------------
Hilde Ingeborg Sandvold: PLES ZA HUDIČA
Delo je bilo izbrano za Aerowaves 2018
Trajanje: 20min

Pred nastankom predstave je Hilde čas posvečala refleksiji zaznav na temo spola in spolnosti, pisanju tekstov,  diskusijah o pričakovanjih, ki jih srečuje ženska v današnji Skandinaviji, kjer se sooča s svobodo, da počne karkoli si zaželi. Istočasno pa je ugotavljala, da je ta svoboda v določenih kontekstih zasenčena z občutkom ublagovljenja telesa, čigar vrednost je definirana s strani moškega ali skozi njeno interakcijo z moškim. Zaznana dvojnost je spodbodla avtoričino radovednost in domišljijo.

Skupaj s svobodo, da izživimo svojo spolnost, se pojavi potreba spoznavanja samega sebe na podlagi lastnih dejanj in kreiranja osebnih meja. V predstavi »Ples za hudiča« spoznamo žensko, ki je tik pred tem, da izgubi samo sebe v iskanju potrditve in naklonjenosti. Daje zato, da bi dobila nekaj nazaj, vendar izkusi obsojanje in dobi manj kot daje. Ugotavlja, da boj za enakost morda ni prišel tako daleč, kot si radi domišljamo in sposobnost upravljanja s svobodo ni nekaj, kar bi nas lahko naučile naše matere. Rezultat je lahko kaotičen. V »Plesu za hudiča« je nedolžnost pomešana z bestialnostjo, klovnovstvom in žalostnimi spoznanji. Absurd, humor in žalost so v jedru predstave ob nenehne prostituiranju nas samih in naših vrednot v iskanju mesta v družbi. Nastopajoči nenehno prehaja od karakterja, ki ima moč v rokah, do nemočnega posameznika, ki ga vodijo drugi.  Občinstvo ga ogroža in je hkrati ogroženo s strani nastopajočega.

Prvi performativni eksperimenti na omenjeno temo so nastali že leta 2013. Odtlej pa pri Hilde zanimanje za temo ni zamrlo. Skozi nenehno raziskovanje in preizpraševanja so se zaznave in ugotovitve spreminjale, poglabljale in razvijale, kar se je prenašalo tudi v poglobljenost vloge v predstavi.

Z delom Hilde želi opozoriti tudi, kako pomembno si je vzeti čas in distanco do stvari in stanj, ki nas obkrožajo, do lastnih občutkov in pričakovanj ter se čiste glave odločati za prihodnje korake.

Hilde Ingeborg Sandvold je norveška plesalka, ki živi in ustvarja na Danskem. Diplomirala je leta 2013 na Danish National School of Performing Art. Kot plesalka je sodelovala s številnimi koreografi in skupinami po celi Evropi, med katerimi so Tina Tarpgaard, Ted Stoffer, David Zambrano, Edhem Jesenkovic, Kitt Johnson, Wim Vandekeybus/Ultima Vez, Unusual Symptoms in Andreas Constantinou. Avtorsko se podpisuje pod številne krajše solo projekte, ki so bili v različnih kontekstih izvajani po celi Evropi. Med vidnejše štejemo Greenpiece in Crossfade (oba v produkciji Kitt Johnson / X-act), Just a stupid little piece / Girl on fire ter Dans for Satan, ki je bil izbran s strani Aerowaves plesne mreže ter Ice-hot 2018. Hilde je nedavno na Kraljevem nacionalnem Teatru Danske vzpostavila sodelovanje s skupino Corpus.


 

« Napovednik|Ples in gledališče