Imej se rad

Imej se rad

Gledališka predstava za otroke

Dramsko besedilo za otroke Imej se rad!, ki ga je pisatelj Franjo Frančič napisal po dobrih desetih letih od izida istoimenske zbirke otroške poezije (Imej se rad, Karantanija, 1998), je zgodba o medsebojnih odnosih znotraj družine, ki so za vsakega otroka prvi uvod v družbeno dogajanje zunanjega sveta.

Na vprašanje o vsebinah predstave je režiserka Katja Pegan odgovorila z besedami dr. Igorja Sakside: »Ustvarjanje za mlade je za Frančiča izžarevanje ljubezni, je želja obvarovati ’sončno otroštvo’. Otroštvo je zanj veliko spoštovanje življenja. S tem prerašča tudi v simbol za posebno človekovo samoto, za ustvarjalčevo vračanje k samemu sebi. Otroštvo je čas, v katerem je drugemu še mogoče reči, povsem brez sprenevedanja, nekaj tako lepega, kot so sklepni verzi zbirke Imej se rad: rad bi bil lunin žarek tvoj / rad te imam,/ otrok moj. Razumljivo je, da so Frančičeva besedila, prav zaradi kompleksnega razumevanja otroštva, večkrat že na robu mladinske književnosti. S svojo sporočilnostjo se obračajo tudi k odraslemu bralcu – v njem želijo vzbuditi njegov lastni spomin na svetle in temne prostore otroštva. Brez moraliziranja, brez solzavosti, tudi brez samozadostne norčave igre. Otroštvo je za Frančiča veliko resnejša stvar: v njem odkriva edini pravi vir ustvarjalnosti. Še več – v njem vidi edino pravo držo do sveta.«

 

Vstop na predstavo je prost, saj bo gostovanje potekalo v oviru prireditve POLETJE V MOSTAH, ki bo v organizaciji Španskih borcev in Etno kluba Zlati zob potekala 29. in 30. junija ter bo ponudila privlačen program glasbenih in gledaliških dogodkov ter otroških in drugih delavnic, ki bodo potekali v Španskih borcih ter na Parkirišču Dvorca Selo pri Etno klubu Zlati zob (Zaloška 69). Na celoten program bo vstop prost!

Brezplačne vstopnice za predstavo je mogoče prevzeti na blagajni Španskih borcev vsak delovnik od 17. do 19. ure ter uro pred predstavo. Rezervacije vstopnic prek telefona niso mogoče.

 

IZ MEDIJEV

"Dramsko besedilo za otroke Imej se rad! v ospredje postavlja (običajno) družino, z vsemi odnosi, ki se znotraj nje vzpostavljajo, in mnogimi, tudi otrokom dobro poznanimi, deloma že stereotipnimi družinskimi slikami. Rahlo odsoten in otopeli mačji oče, ki ga prepričljivo upodobi Luka Cimprič, s časopisom v roki uvodoma ugotavlja, kako je sina Gaja še včeraj videl v peskovniku, zdaj pa, če mu samo kaj reče, že dobi nazaj: »Prosim, stari, ne mi težit.« Sin Gaj, ki ga z uporniško in precej navihano najstniško držo odigra Andrej Zalesjak, je namreč obremenjen s šolskimi obveznostmi, kar 200 ton so mu naložili na rame, pa še zaljubljen je povrhu vsega. In zato nekako odsoten. Podobno v svojem vzporednem svetu živi sestrica Dana, prikupna mačja lutka, ki jo animira Zalesjak. »Sanjam, sanjam, da bom slavna pevka, velika zvezda, pod žarometi sredi odra,« sanjari pred ogledalom in najeda bratove živce s svojimi napadi: »iščemo idola«. In tu je še mama – Maruša Kink, ki je, kako tipično, utrujena in jezna, ker ji nihče ne pomaga. Pa še mož jo pravzaprav bolj slabo posluša, kar privede do preproste in duhovite situacijske komike, ki jo poganjajo slabo slišane mamine besede.

A zgodba družine, ki jo je režiserka Katja Pegan v mačji svet preselila najbrž predvsem z željo, da bi jo približala najmlajšim, ostaja povsem človeška snov o zapletenih in razpletenih družinskih odnosih. O obdobju, ko posamezni člani pravzaprav živijo drug mimo drugega, in ponovnem zbližanju, ki ga sproži tako banalen dogodek, kot je nevihta. Ko zmanjka elektrike, četverico ob petrolejkah ponovno združi osnovno vezivo, zaradi katerega družine obstajajo: medsebojna naklonjenost in ljubezen. Ganljiv je song – poslušljive pesmi Mirka Vuksanoviča z glasom Lare Komar večinoma odpoje sončnica, nekakšen vseprisoten simbol optimizma – v katerem starši izpovedujejo svojo brezpogojno ljubezen otroku. Posrečeno je tudi spominjanje na čas, ko sta se spoznala mama in oče, kjer Cimprič glavo družine upodobi kot nekoliko okornega, a zavzetega maminega snubca. »Končno enkrat spet vsi skupaj,« zavzdihne mama, ki ji Kinkova, navkljub prvotnemu videzu nezadovoljne gospodinje, vdahne nespregledljivo toplino in očarljivo milino. Njena misel kasneje po analogiji prikliče enega uvodnih izzivov: »Družina?! Trdnjava, odprtih vrat?"

Maja Pertič Gombač, Primorske novice (26.01.2011)

« Napovednik|Ples in gledališče|Za otroke