Božanska komedija

Božanska komedija

Plesna predstava

Božanska komedija je nastala v koprodukciji Bitef teatra in festivala Budva grad teatar. Na premieri v Budvi, avgusta 2011, je doživela velik uspeh. Znamenito Dantejevo delo, postavljeno v današnji čas, je zelo poetično, na trenutke groteskno in hipnotično videnje raja, pekla in vic 21. stoletja. Poleg Edwarda Cluga, ki mu je to prva koreografija na srbski plesni sceni, zastopajo slovenske barve v predstavi še avtorja glasbe Milko Lazar in Borut Kržišnik ter kostumografka Maja Mirković. 

Plesna skupina Bitef (Bitef dens kompanija) je bila zasnovana leta 2009 v beograjskem gledališču Bitef, sestavlja jo osem stalnih in nekaj gostujočih igralcev. V zadnjih dveh letih je ustvarila devet plesnih predstav in gostovala po vsej Srbiji. Sodeluje z mednarodno uveljavljenimi koreografi, mdr. tudi s slovenskimi (Matjaž Farič, Branko Potočan, Edward Clug).

Gostovanje Bitef teatra in njengove plesne skupine Bitef  – edine stalne plesne skupine v Srbiji – poteka v okviru programa Uvoz-izvoz (produkcija Zavod EN-KNAP). Program kontinuirano, mesečno prinaša vrhunsko mednarodno produkcijo uprizoritvenih umetnosti v Španske borce.
 

Vstop na predstavo je prost, saj bo gostovanje potekalo v oviru prireditve POLETJE V MOSTAH, ki bo v organizaciji Španskih borcev in Etno kluba Zlati zob potekala 29. in 30. junija ter bo ponudila privlačen program glasbenih in gledaliških dogodkov ter otroških in drugih delavnic, ki bodo potekali v Španskih borcih ter na Parkirišču Dvorca Selo pri Etno klubu Zlati zob (Zaloška 69). Na celoten program bo vstop prost!

Brezplačne vstopnice za predstavo je mogoče prevzeti na blagajni Španskih borcev vsak delovnik od 17. do 19. ure ter uro pred predstavo. Rezervacije vstopnic prek telefona niso mogoče.

 

»Ideja, da bi Božansko komedijo predstavil v plesni obliki, se mi zdi samomorilska in obenem izzivalna. Ironija je, da sem svoj motiv našel v Dantejevem dejanskem ’poskusu samomora’: hoji po področju smrti, medtem ko še bivaš med živečimi. Sprašujem se, ali bi Dante to počel tudi v sodobnosti in kakšna bi bila potem videti taka Božanska komedija? Zgradba pesnitve bi bila verjetno enaka: tri različne ravni duše, morda bi dodal nekaj sodobnih, bolj prefinjenih grehov, in verjetno bi tudi spremenil tudi težo starih. Verjetno bi bile številne stvari drugačne, vendar sem prepričan, da čas nikoli ne bi spremenil njegove ljubezni do Beatrice.

S to izvedbo sem želel ustvariti situacijski prostor, stransko namesto vzporedne vizije treh ravni iz pesnitve, v katere naselim osem igralcev v nenavadnih situacijah. Pekel je umeščen v tekmovanje standardnih plesov, kjer so plesalci obenem tekmovalci in sodniki. Forma standardnih plesov zelo dobro opisuje merila, po katerem posameznike ocenjuje sodobna družba: biti popoln, biti tekmovalen, biti umetno lep in nositi številko (ki jo je treba budno spremljati), ki pa jo je mogoče vedno izbrisati in zamenjati.

Dialog in interakcija med realnim in nadrealnim sta relativni načeli mojega koncepta. Vsi različno zaznavamo to, kar vidimo, in različno interpretiramo svoje izkušnje s predmeti, ki jih preučujemo. V eni uri, v kateri se bomo zbrali, bo čas imel za vsakega med nami drugačen pomen. Vice so v moji viziji na primer odmerjene na 12 minut, kolikor je potrebno, da se skuhajo špageti. Ista časovna enota ima v gledališču različno dolžino kot v raju.

Želim ugrizniti v delček Dantejeve ljubezni, ga nekaj sto let žvečiti in ga potem, ko se mi bodo utrudile vse mišice obraza in ko bom izgubil vse zobe, počasi pogoltniti in pasti v dolg spanec. Prebudil se bom naslednje jutro in pohitel v naslednji običajni dan kot navadna številka s svojim lastnim zaporednim mestom.

PEKEL, VIDIMO SE V RAJU! To je ideja in motiv našega popotovanja.

Dobrodošli na krovu!

Edward Clug


Edward Clug je vodja baleta SNG Maribor in samostojni plesni ustvarjalec na področju sodobnega baleta. Baletno izobraževanje je leta 1991 zaključil v Kluju, Romunija, istega leta je bil kot solo plesalec angažiran v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Leta 2003 je tam postal direktor baleta ter skupino popeljal v nove smeri delovanja. V zadnjih desetih letih je Clug s svojim specifičnim koreografskim stilom pritegnil pozornost mednarodne javnosti, mariborsko baletno skupino pa popeljal na mednarodni plesni zemljevid; skupina je sodelovala na največjih festivalih po vsem svetu. Je prejemnik številnih domačih in mednarodnih nagrad za svoje delo, med njimi nagrade Prešernovega sklada (2005) in Glazerjeve nagrade (2008).

« Napovednik