Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi

Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi

Okrogla miza z diskusijo z občinstvom

Erotika kot nagon vrste, trenutek sreče ali potrditev predstave o sebi

Ob življenjskih prelomnicah, denimo na večer življenja, človek presprašuje tisto, o čemer je bil nekdaj prepričan, preplavita ga nostalgija in obžalovanje, spomini razgalijo skrivne zakone, ki so nezavedno usmerjali njegove korake, oblikovali njegov odnos do sveta, njegova stremljenja in čustva do drugih. Ravno upi in pričakovanja, ki skušajo najti nekaj, kar je bilo pogrešano, izpolniti nekaj, kar ni bilo izpolnjeno, lahko obenem postavijo merila, ki jih ni mogoče ali jih je mogoče le stežka izpolniti.

Do odgovorov na vprašanja, kot so

-         Ali drži, da nas ljubezen odpelje stran od lastnega narcizma, užitek pa stran od drugega?
-         Kako lahko nekaj, kar se je začelo z naključnim srečanjem, postane popoln smisel dveh prepletenih življenj?
-         Je možno, da v starosti živiš za trenutek, za katerega veš, da je skopo odmerjen, in se zato ne zaletavaš v nepomembne okoliščine, ne iščeš globljih pomenov?
-          Kaj pomeni, da želja vselej bega od enega do drugega objekta in nobeden ni pravi? Zakaj znova in znova išče prepovedi, ki jo šele poženejo v tek?

nam bodo pomagali:
- prof. dr. Ivan Bernik, sociolog, raziskovalec in redni profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Že več desetletji se ukvarja z vprašanji družbenih sprememb, v zadnjem obdobju predvsem na področju sociologije spolnosti, kjer ga poznamo kot soavtorja znanstvene monografije Spolno življenje v Sloveniji.
- primarij Matjaž Lunaček, dr. med., specialist psihiater, ki se ukvarja s psihoanalitično prakso in aplikacijo psihoanalize na področjih literature in vzgoje. Strokovno obravnava in raziskuje tako tradicionalne družine kot problematične seksualnosti. V središču njegovega interesa leži teorija gonov.
- doc. dr. Mirt Komel, filozof, pisatelj, profesor na Oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in raziskovalni sodelavec na Mirovnem inštitutu v Ljubljani. Je tudi avtor več strokovnih in poljudnih del, ki tematizirajo ‘dotik’, pa naj bo sokratski ali pianistov.


Vljudno vabljeni!

 

« Napovednik|Izobraževanje