Zavestno spregledani? Naraščanje samomora med starimi.

Zavestno spregledani? Naraščanje samomora med starimi.

Okrogla miza z diskusijo z občinstvom

Količnik samomora z leti narašča. Ne samo število zaradi naraščanja števila starih, ampak tudi delež med njimi. Še bolj so zaskrbljujoči rezultati slovenske študije: ljudem se zdi samomor zaradi starosti sprejemljivejši od samomora zaradi česa drugega. Dejstva, da 2,3 do 17 odstotkov starih (različna merjenja v različnih raziskavah) doživlja občutke brezupa, brezizhodnosti, nezadovoljstva z življenjem in ima samomorilne misli se ne problematizira dovolj.

Delno lahko takšno družbeno klimo razumemo kot posledico neoliberalizma, ki mu je uspelo, da mlajše generacije starejše pogosto gledajo kot bolno in invalidno skupino, ki nič ne prispeva k razvoju družbe in je odvisna od socialne države. V takšnem okolju je človek težko presenečen, da je med najpomembnejšimi vzroki za samomor, občutek starega človeka, da postaja vse večje breme svoji družini in državi.

Med zunanjimi vzroki za samomore starih v Sloveniji bi lahko navedli še zastarele, široko razširjene stereotipe o starosti in staranju, neoliberalno usmerjeno gospodarstvo, ki načrtno znižuje raven socialne države, visoko število brezposelnih, veliko število slabo plačanih delavcev in prekarcev, sramotne pokojnine za 75 odstotkov upokojencev, visoko brezposelnost med starimi delavci, stanovanjsko stisko mladih družin, naraščajočo revščino najbolj ranljivih skupin, težje dostopno zdravstveno varstvo, ukinitev državne pokojnine, zniževanje števila socialnih pomoči starim.

Glavni podporniki mladih družin v finančnih stiskah postajajo številni upokojenci z nizkimi pokojninami. Verjetnost, da bodo imeli ljudje z nizkimi pokojninami brezposelne in slabo plačane otroke, je večja kot pri tistih z višjimi pokojninami.

V psihiatriji še vedno nekje v ozadju tli nespremenjeno prepričanje, da je želja po smrti, pa če gre še za tako smrtonosno bolezen, izraz duševne bolezni. Ko se v zadnjih letih psihiatrija vključuje v hospice in paliativno oskrbo, kamor vnaša prepričanje, da bi morali umirajočim, ki si želijo določiti čas in način neizogibne smrti, zagotoviti psihoterapijo in ne spoštovati izražene želje po predčasni smrti.

Na okrogli mizi bomo specialistko psihiatrije prof. dr. Vesno Švab, višjega kriminalističnega inšpektorja Gorazda Jesenka, ter filozofa prof. dr. Boruta Ošlaja vprašali:
- koliko v dosežke usmerjen psihološki razvoj, ki ga spodbujajo okolja z razvitim gospodarstvom, povečuje tveganje za samomorilnost za stare;
- kako razložiti dejstvo, da se stopnja samomorilnosti žensk po 55. letu zmanjšuje, med moškimi po 75 letu pa narašča;
- kaj lahko o samomorilnosti izvemo iz terena in;
- ali je lahko v določenih pogojih na samomor gledamo kot na legitimno smrt.
Z njimi se bo pogovarjal Otto Gerdina.

Prof. dr. Vesna Švab od leta 1990 dela kot specialistka psihiatrije, večinoma s pacienti s psihotičnimi duševnimi motnjami in na področju psihiatrične rehabilitacije. Je soustanoviteljica največje slovenske nevladne organizacije na področju psihosocialne rehabilitacije oseb s hudimi duševnimi motnjami. Objavila je preko 200 vrhunskih znanstvenih del. Predava na Medicinski, Pedagoški in Zdravstveni fakulteti, na Almi mater Europea in na Fakulteti za uporabne družbene študije.

Gorazd Jesenko je policist od leta 1989, ko je pričel kariero na območju PU Koper in PU Nova Gorica. Zaposlen je na Upravi kriminalistične policije v Ljubljani. Od vodje varnostnega okoliša je napredoval do kriminalista na policijski postaji, kriminalističnega inšpektorja na Sektorju kriminalistične policije in do višjega kriminalističnega inšpektorja na Upravi kriminalistične policije. Največ se je posvečal krvnim in seksualnim deliktom. Diplomiral je na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani.

Predstojnik oddelka za filozofijo na ljubljanski filozofski fakulteti prof. dr. Borut Ošlaj je redni profesor za filozofijo. Predava pri predmetih Etika, Sodobni problemi etike, Religije in svetovni etos, Človek in simbolne forme, Etika narave. Je član več uglednih mednarodnih filozofskih društev in je bil predsednik Slovenskega filozofskega društva. Trenutno je vodja katedre za Ontologijo in filozofsko sistematiko ter član državne komisije za medicinsko etiko.

 

« Napovednik|Humanistika