Izrinjanje in mobing starih delavcev

Izrinjanje in mobing starih delavcev

Okrogla miza v ciklu pogovorov v Španskih borcih

Izrinjanje in mobing starih delavcev:
Izigravanje instituta minulega dela, discipliniranje zaposlenih in prekarizacija

Če so bile v tako imenovanem zahodnem svetu nekdaj najbolj cenjene vrednote samostojnost, drznost in zdrava pamet, sta jih v novejšem obdobju nadomestili organizacijska sposobnost in učinkovitost. Informacijska in komunikacijska revolucija  pa je omogočila silam trga, da z manj ljudmi ustvarjajo proizvodnjo in dobiček, za vse tiste milijone, ki so izgubili delo, pa se ne zmenijo. 
Imamo kup dokumentov, ki naj varujejo človekove in delavske pravice, od Evropske socialne listine, vrste direktiv pa do denimo ustavne pravice do dostojnega dela ali Zakona o varstvu pri delu in Zakona o delovnih razmerjih.  Zlasti pri slednjem je več kot evidentno, da je glede na pravno in inšpekcijsko prakso malodane stvar preteklosti. Nesankcionirana prekarnost deset in stotisočev to potrjuje. Ogromna rezervna armada dela sili vsakega delodajalca v razmišljanje, da bi redno zaposlenega, ki je po denimo tridesetih letih dela napredoval tudi plačno in dobiva dodatek za minulo delo, nadomestil s cenejšim začetnikom, najraje prekarcem, ki je pripravljen delati za manj od konkurenta, tudi brez pravic iz zakona o delovnih razmerjih, saj je vse bolje kot nič. In ker informacijska in komunikacijska tehnologija že marsikje s pridom nadomeščata celo srednje upravljalske poklice, se, roko na srce, na sami produkciji  ne pozna nujno. Treba se je samo še znebiti tistih z visoko plačo.

V tem kontekstu se pojavlja mobing nad starimi delavci, to je tistimi, ki so že starostno zaščiteni ali so tik pred to zaščito. Slednjih se je treba znebiti, preden zaščito dosežejo, za prve pa so tudi izdelana nepisana pravila, večina jih temelji prav na mobingu, ki pa ga je na sodišču tako zelo težko uspešno dokazovati, o čemer govori izjemno revna bera iz sodne prakse. In prav strategija in taktika nadomeščanja (beri izrinjanja) starih zaposlenih je osrednja tema okrogle mize, predvsem pa še možnosti in taktike ravnanja žrtev, zlasti tistih, ki so zaradi zapletenosti mehanizmov dokazovanja bolj kot ne nemočni.

O tem, kako je trpinčenje na delovnem mestu postalo razširjeno ceneno sredstvo za zmanjševanje števila zaposlenih, zakaj ga država tolerira, kje ležijo pasti sodne prakse in kako pogosto se delo izkušenih starih mačkov nadomešča s prekarci, bomo vprašali:

Tatjano Arnšek, specializirano klinično psihologinjo iz Inšpektorata Republike Slovenije za delo in Socialne inšpekcije, ki se ukvarja med drugim z vzroki, zakaj se mobing še vedno prikriva, kaj doživljajo žrtve ali tarče mobinga in kakšne so glede tega posebnosti, ko gre za starejše delavce.

Iztoka Jurančiča, generalnega tajnika Sindikata novinarjev Slovenije, ki je ves čas na preži, da pomaga zaščititi predvsem svobodo in dostojanstvo novinarskega poklica, čemur se zadnje čase pridružuje skrb zaradi neupravičene in nezakonite prekarizacije in odpuščanja izkušenejših novinarjev.

Sandro Cico, izkušeno odvetnico, ki se od večine njenih kolegov razlikuje predvsem po izjemni socialni občutljivosti na eni in strpnosti na drugi strani, zaradi česar pogosto zastopa stranke, ki bi jim bile sicer odvetniške storitve finančno nedostopne.

Dogodek bo povezoval Otto Gerdina iz Zavoda Opuščeni program.
 

« Napovednik|Humanistika|Izobraževanje|Kulturna vzgoja