Neposlušno

Neposlušno

Glasbena tveganja na preizkušnji

Festival Neposlušno, ki bo med 27. in 29. oktobrom potekal v Španskih borcih in MSUM (Muzeju sodobne umetnosti, Meistrova 3), je prostor izmenjav, kjer se na koncertih, delavnicah, predavanjih in v drugih formah križajo raznovrstne mejne glasbene prakse. Improvizirano glasbo je treba izvajati redno. Na festivalih, koncertih, v zasebnosti, v skupinah, solistično in še posebej v novih situacijah, ko so glasbene izkušnje in pričakovanja na preizkušnji. Neposlušno ustvarja pogoje za prakticiranje improvizacije in za razvoj improvizacijskega potenciala.

PROGRAM

ČETRTEK, 27.10.2016

14:00 - 17:00 John Russell (UK) - glasbena delavnica
18.00 Tomaž Grom: Imštrument - MSUM*
20:00 Isabelle Duthoit / Franz Hautzinger
21:00 Zlatko Kaučič / Agustí Fernández / Evan Parker

PETEK, 28.10.2016

18:00 predavanje
20:00 Enrico Malatesta / Christian Wolfarth
21:00 John Russell / Julie Kjaer
22:00 Martin Blume / John Butcher / Wilbert de Joode

SOBOTA, 29.10.2016

20:00 koncert z udeleženci delavnice (John Russell)
21:00 Katharina Klement
22:00 Alex Ward/Steve Nobl

___________________________________________________________

Isabelle Duthoit / Franz Hautzinger

Dih, šepet in šum so med ključnimi torišči glasbe, ki se poraja v duetu vokalistke in klarinetistke Isabelle Duthoit ter trobentača Franza Hautzingerja. Petje Duthoitova prihaja iz prostora, v katerem so možnosti široko razprte še pred besedo in tonom, ko je glas še nekodiran. Prav tako tudi trobenta Hautzuingerja sicer trobi, a je hkrati to stroj, ki se lahko izraža tudi v čisto drugih registrih. Skupaj vzpostavljata zvočne privide grmečega hlastanja za zrakom, ječanja težke industrije, krikov medenine in šelestenja od sline razmočene sape. Obenem lahko črkujeta donenje tovarniških hal in žarenje v trebuhu; proizvajata hladno glasbeno abstrakcijo, ki kipi od  čustvenega potenciala.
 
Katharina Klement

V elektroakustičnih solističnih recitalih avstrijske skladateljice, pianistke in elektrofoničarke Katharine Klement domuje nekakšno nelagodno veličastje. Klavirske podtone svojih izvajanj Klementova silovito, včasih kar nasilno razširja v prostorne, kompleksne krajine prasketajoče elektrike ter bučne, kovinske akustike. A pod površjem tega premišljeno zgrajenega, včasih hrupnega in drugič zlovešče tihega donenja je vedno tudi določena krhkost in enigmatična nežnost. Iz temačnih neviht se izdvajajo erupcije ranljivosti in klasicističnega liricizma. Njena glasba je kot žival iz lesa, strun in vezja, katere drobovje drhti od napetosti, od delikatnih fluktuacij mikrotonalnosti in sunkovitih gibanj mas zvoka.

Alex Ward / Steve Noble

Bobnanje Steva Nobla je skoraj vedno zastavljeno precizno, dinamično, hiperdetajlirano. Takšno je tudi v tandemu s klarinetistom in kitaristom Alexom Wardom, s katerim skupaj igrata že četrt stoletja. Ta dva angleška muzičista pomembno zaznamujejo rigorozne abstrakcije svobodne improvizacije, pa vendar se med njima pletejo dvogovori, ki so obenem tudi nenavadno punkrockerski, polni swinga in občasnih klezmerjanskih arabesk. Frenetični in kaotični vrtinci udarcev in piskov se lahko nepričakovano prelevijo v minimalistične snope perkusij, iz atonalnih mas se iznenada zaiskrijo odmevi črnskih godb in bluesovskih rifov. Vse te figure vseeno sestavljajo enoten in nekako prizemljen, čvrst glasbeni tok.

Enrico Malatesta / Christian Wolfarth

Esenco svojih perkusivnih baterij Enrico Malatesta ter Christian Wolfarth vidita v njihovi teksturi in materialu, v mikrostrukturi površin in prostorskih razmerij inštrumentov. K tem zvočnim premenam kliče tudi njuna dromljajoča glasba, v kateri se svojevrstne harmonije ter ritmi porajajo predvsem v dinamikah trenja. Njuna godba ni minimalistična, še kako intenzivno in gromko lahko napolni prostor - a v njeni naravi je, da uho sili v prisluh bakrenim zlitinam činel, v spremljanje napetosti opne, v opazovanje barvnih odtenkov loka in v zaznavo akustičnih lastnosti koncertnega prizorišča. Njuni nastopi so ritual čudenja nad plodnostjo srečevanj, spajanj, izzvenevanj in razbitij raznoterih elementov in premen bobnovega zvoka.

John Russell / Julie Kjaer

Glasbeni jezik mlade alto saksofnistke Julie Kjaer je živahen, nemiren. V njenih čudnih, nekako razlomljenih kotih melodij in zaporedij radostno sopihajo figure postbopa in freejazza. Tega se le občasno dotika veteran otoške svobodnjaške muzike, akustični kitarist John Russell, ki svoj inštrument tretira bolj ekonomično. Napleta kompleksne, tanko narezane in natančne motive, med katerimi pušča dovolj prostora za subtilne sisteme odzvenov, za glasno odmerjene tišine in za občasne goste, jedke izpade. Skupaj sta nenavaden par le deloma sorodnih estetik in precej različnih tempreamentov. Morda en bolj tveganih, pa ravno zato intrigantnih špilov letošnjega festivala.

Zlatko Kaučič / Agustí Fernández / Evan Parker

S tremi tako karakternimi glasbeniki - vsak od njih avtor in mojster svojega zvena - gre pričakovati marsikaj, prav gotovo pa ne ležerne godbe. Gosto tkana in kompleksna arhitektura Kaučičevih zvenečih bobnov ima skoraj kinetično energijo. Podobno je s kaskadami katalonskega pianista Agustija Fernandeza, v katerih se med (včasih  romanticistično obarvano) svobodnjaštvo vpletajo dramatični strunarski in perkusivni grozdi, ki jih iztrga iz telesa inštrumenta. Za zaokrožitev je tu ognjevita sapa vedno poetičnega in viharnega pihalca Evana Parkerja. Obeta se avtoritativna, brsteča in svetla godba.

Martin Blume / John Butcher / Wilbert de Joode

John Butcher ne priznava koncepta razširjenih inštrumentalnih tehnik. Pri tem silovitem saksofonistu obstaja le enovit, bogat razpon metod, s katerimi lahko rafali tenorskega cvrčanja ter erupcije dromljanj brezšivno sestopajo v mehke, celo melanholične tonalne pasaže. Podobno je s kontrabasistom de Joodejem, ki kot enovit inštrument uporablja strune, les, lok in od dolgih let strunanja otrdelo kožo na prstih. Tudi pri njem ni jasne razlike med jazzovskim prebiranjem strun in nenavadnim, grčavim brnenjem. Tretji član tega občasnega tria je Martin Blume, prav poseben bobnar, ki se rad poslužuje diskretnih, na redko razpostavljenih intervencij. A ti perkusivni drobci in barvna raziskovanja toliko precizneje definirajo zven in napetost končne godbe.

« Napovednik|Glasba|Izobraževanje