25 let EN-KNAP-A in 10 let EnKnapGroup
25 let EN-KNAP-A in 10 let EnKnapGroup
Novice/Napovedujemo/23.3.2018 9:29
DVOJNI JUBILEJ ZA EN-KNAP inEN-KNAP-OV JUBILEJNI TEDEN
od 9. do 13. aprila 2018
EnKnapGroup je namreč v letu 2017 praznoval svojo prvo dekado, v kateri se je takrat mlada in nadebudna skupina, razvila v zrel plesni ansambel z izjemnim repertoarjem široke palete avtorjev, pri katerem sodelujejo tudi ugledni evropski koproducenti. Letošnja sezona je za skupino prav posebna tudi zaradi njihove najobsežnejše svetovne turneje, ki bo plesalce popeljala na najpomembnejše odre in festivale sodobne umetnosti. V letošnjem letu je skupina EnKnapGroup nastopila na tujih odrih že kar 11-krat. Turneja je plesalce popeljala po svetovno znanih festivalih kot so Under the Radar Festival (New York), Hong Kong Arts Festival, steirischer herbst (Graz) in Divadelna Nitra (Slovaška), medtem ko lahko med pomembnimi gledališči beležijo Théâtre de la Ville v Parizu, HAU teater v Berlinu ter valilnico sodobnega plesa v Evropi, Kaaitheater v Bruslju. Gostovanja se nadaljujejo tudi v prihajajoči sezoni, ko bo skupina dela EN-KNAP produkcije predstavila na Trienalu v Milanu, Atenskem festivalu in kasneje še v Zürich-u in Frankfurtu. Glede na število in kvaliteto vabil, ki jih skupina prejema - še posebno od izjemnega nastopa na festivalu Under the Radar (New York) januarja letos, si skupina obeta bogato serijo gostovanj tudi v prihodnje.
V letu 2018 pa mineva tudi 25 let, odkar je Iztok Kovač, plesalec in koreograf, ustanovil Zavod EN-KNAP, nevladno organizacijo, ki je v četrt stoletja delovanja neizbrisno zaznamovala slovensko in svetovno plesno prizorišče. Plesna revolucija, ki je zajela svet v osemdesetih, je s Kovačevim umetniškim izrazom in njegovo idejo o stalni sodobno-plesni skupini prestopila tudi meje slovenskega prostora in postala resničnost, trdno usidrana v širšem kulturnem prostoru. Zgodbo Zavoda EN-KNAP je v 25 letih pomagalo spisati mnogo domačih in mednarodnih ustvarjalcev iz vseh področij. Zato smo v celotni sezoni pod okriljem programa UVOZ-IZVOZ in celoletnega festivala Plesna Vesna v seriji predstav, razstav, filmskih projekcij in koncertov odkrivali njihova dela raziskali kaj jih navdihuje in vznemirja danes in skupaj z njimi pogledali v prihodnost, ki je pred nami. V celotni sezoni se bo odvilo več kot 70 dogodkov sestavljenih iz trenutnih in bivših sodelavcev zavoda.
Takoj po vrnitvi iz Hong Konga, kjer je skupina gostovala na 46. Hong kong Arts Festivalu, v zavodu EN-KNAP pripravljamo praznovanje ob jubilejni sezoni, in sicer v obliki zgoščenega kulturnega dogajanja (ples, gledališče, glasba, film, razstava) med 9. in 13. aprilom, ko se bodo na različnih prizoriščih po Ljubljani publiki predstavili bivši sodelavci zavoda EN-KNAP iz različnih koncev sveta. Že skozi celotno sezono namreč prikazujemo njihova dela v sodelovanju s Cankarjevim domom, Mestnim muzejem Ljubljana, Slovensko Kinoteko, Moderno galerijo in Muzejem sodobne umetnosti Metelkova ter s podporo Balassijevega Inštituta, mreže Aerowaves, Mestne občine Ljubljana in Ministrstva za kulturo.
Vrhunec praznovanja bomo dosegli v torek, 10. aprila, ko bodo plesalci EnKnapGroup premierno uprizorili svojo najnovejšo produkcijo – predstavo Mračna zveza (po Pekinški raci) v koreografiji Josefa Nadja. Predstava se je iz polurne predstave premierno prikazane v Centru kulture Španski borci junija 2017, v izvedbi plesalcev EnKnapGroup, razvila v celovečerno predstavo, nastalo na podlagi Nadjevega prvega dela iz leta 1987, Canard pékinois. Predstava Mračna zveza izhaja iz čustveno nabitega motiva nesrečne ljubezni, se sprašuje o minljivosti življenja, vleče vzporednice med odnosom ženske in moškega ter odnosom med življenjem in smrtjo. Gre za zgodbo iz avtorjevih osebnih motivov, ki pa prerašča subjektivno in skozi umetniško transformacijo postane vsesplošna; osebna mitologija, ki zraste v univerzalno delo. Poleg tega da gre za izrazito avtorsko poetiko ne gre spregledati dejstva, da je Nadj prvič delal na povabilo kakšnega ansambla ter sam izrazil željo po celovečerni verziji predhodnega krajšega dela. Kar je vsekakor izjemen kompliment ansamblu plesalcev EnKnapGroup, njihovemu zrelemu, vsestranskemu umetniškemu izrazu, kot tudi njihovi izjemni fizični pripravljenosti.
Po predstavi vas vabimo zgornje nadstropje CK Španski borci še na otvoritev fotografske razstave Andreja Lamuta - Re:Move, kjer gre za pregled avtorjevega ustvarjanja na odru plesne skupine EnKnapGroup, s katero kot fotograf sodeluje od leta 2012. Kasneje pa vas vabimo, da nazdravite z nami. Degustacijo vin po premieri pripravlja Valter Kobal (tudi eden izmed številnih bivših sodelavcev zavoda EN-KNAP) iz vinske kleti Fedora, katere posestvo in vinogradi se dvigajo nad Braniško dolino, na stiku Krasa in Vipavskih brd in ki v kombinaciji z idealno nadmorsko višino, opoko, morskimi sedimenti in burjo daje vinom posebne note.
------------------------------------------------------------------
CELOTEN JUBILEJNI PROGRAM:
TOR, 3. april, Klub Cankarjevega doma, 20:00
Pred-dogodek!
Enzo Fabiani Quartet in Boris Kovač New Ritual Quartet
koncert
PON, 9. april, Mestni muzej Ljubljana, 20:00
Adrienn Hód in Hodworks : SOLOS
serija plesnih solov v okviru programa UVOZ-IZVOZ
podpira: Balassijev inštitut
TOR, 10. april, Balassijev Inštitut, 10:15
Hodworks: DELAVNICA
plesna delavnica
podpira: Balassijev inštitut
TOR, 10. april, CK Španski borci, 20:00
PREMIERA!
Josef Nadj in EnKnapGroup: MRAČNA ZVEZA
(po Pekinški raci)
plesna predstava
21:00
Andrej Lamut - RE:MOVE
otvoritev fotografske razstave
21:00
Valter Kobal: FEDORA
pokušina vin
Zabava z DJ-jem
SRE, 11. april, CK Španski borci, 17:30
Josef Nadj in EnKnapGroup: MRAČNA ZVEZA
(po Pekinški raci)
plesna predstava
20:00
Gali Kaner in Karmit Burian
Fragile in Beginning
dvojni plesni večer v okviru celoletnega festivala Plesna Vesna
ČET, 12. april, CK Španski borci, 19:00
Jaka Šimenc, Andreja Rauch Podrzavnik, Jurij Konjar, Blaž Celarec in Nada Žgank
Četrtek ob sedmih
predstava improvizacije
PET, 13. april, Slovenska kinoteka, 20:00
PREMIERA!
Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja
Od kovača do knapa: s španskimi borci naprej!
»kinoušesni« glasbeno-filmski projekt
------------------------------------------------------------------
Pred-dogodek:
TOREK, 3. april 2018, 20:00 (Klub Cankarjevega doma)
Enzo Fabiani Quartet in
Boris Kovač New Ritual Quartet
Cankarjevi torki, koncert
Boris Kovač in Enzo Fabiani Quartet so stari znanci Zavoda EN-KNAP. Boris Kovač je že leta 1996 napisal glasbo za izjemno uspešno prestavo Struna in Želo – prvi dotik, medtem ko je za izvedbo poskrbel ravno Enzo Fabiani Quartet. Plodovito sodelovanje se je nadaljevalo leto kasneje, ko sta Iztok Kovač in Sašo Podgoršek ustvarila že drugi plesni film, Vrtoglavi ptič, v katerem je slišati glasbo glasbenikov, ki jih boste poslušali v tokratnem Cankarjevem torku. Boris Kovač se je EN-KNAP-u ponovno pridružil leta 2004 v predstavi Neskončna, saj je šlo za srečanje dveh zgodnjih koreografij Iztoka Kovača - sola Kako sem ujel Sokola in predstave Struna in Želo – prvi dotik iz leta 1996, v kateri glasbeno podlago nudi nepozabni Borisovim godalni kvartet. Najnovejši stik zavoda in izvrstnega Borisa Kovača pa se je zgodil leta 2010, ko je prispeval del glasbe za dokumentarni odrski dogodek Pozor hud Ples!.
Obuditev godalnega kvarteta Enzo Fabiani se ujema z letošnjo 25. obletnico Zavoda EN-KNAP in njegove produkcije, za katero je glasbo napisal vojvodinski glasbenik in skladatelj Boris Kovač, ki je svoj čas deloval in živel v Sloveniji. V prvem delu bo Enzo Fabiani zaigral delo Play on String (music for last dinner), ki ga je skupina EN KNAP uporabila v svoji predstavi, nato pa bo Kovač s svojo zasedbo predstavil najnovejše skladbe, zbrane na dveh albumih za založbo ReR. Številni poznavalci menijo, da gre za Kovačevo najboljše delo doslej.
Enzo Fabiani kvartet je gostoval po številnih evropskih državah ter imel odmevne koncerte v Salzburgu, Münchnu, Dunaju, Bruslju, Gentu, Lizboni, Bologni, po državah nekdanje Jugoslavije in seveda po Sloveniji. Vitalno so bili povezani s sodobnim umetniškim ustvarjanjem: posneli so glasbo za številne plesne in gledališke skupine (Betontanc, PTL, Zavod EN-KNAP, Drama, münchenska skupina Dance Energy) in filme (Ekspres-Ekspres, Vrtoglavi ptič in Sladke sanje). Poleg Play on String so posneli še album Betontrack, pregled skladb avtorja Mitje Vrhovnika Smrekarja. Krstno so izvedli več del slovenskih skladateljev Larise Vrhunc, Urške Pompe, Boruta Kržišnika in Petra Kusa.
Opus Borisa Kovača obsega dvajset albumov pod svojim imenom, odigral pa je že več kot petsto koncertov v petindvajsetih državah. Gre za vsestranskega glasbenika, ki je v svoji glasbeni karieri med drugim sodeloval pri 25 gledaliških projektih, 3 filmih in 5 TV produkcijah.
Nastopajo: Maja Naveršnik, violina; Srečko Meh, violina; Sonja Vukovič, viola; Pavle Rakar, violončelo; Boris Kovač, soprano, alto saksofon, bas klarinet, melodion ; Slobodanka Stević, klavir, klaviature; Siniša Mazalica, kontrabas; Lav Kovač, bobni, tolkala
Klub Cankarjevega doma / 12 eur (8 eur*)
-------------------------------------------------------------------------------
PONEDELJEK, 9. april 2018, 20:00 (Mestni muzej)
Adrienn Hód
Hodworks: SOLOS
serija plesnih solov, v okviru programa UVOZ-IZVOZ
podpira: Balassijev inštitut
Jubilejni teden v EN-KNAP-u začenjamo s predstavo Hodworks: SOLI, v kateri nastopajo člani kolektiva iz Budimpešte, ki ga je ustanovila slovenskemu občinstvu že znana umetnica, Adrienn Hód. Njena skupina Hodworks je v Španskih borcih nastopili že trikrat, in sicer na otvoritvi sezone 2012/2013 s predstavo Basse Dance (v okviru projekta »Ples na platnu, film na odru« - srečanje plesa, filma in videa v Španskih borcih in Slovenski Kinoteki), januarja 2015 so predstavili radikalno performativno raziskavo Dawn/Zora in dan zatem nastopili z delom Conditions of Being a Mortal / Kako biti smrtnik. V letu 2016 pa je sledilo izjemno sodelovanje z Adrienn Hód, ko je s skupino EnKnapGroup ustvarila provokativno delo Pearl.
Umetniška skupina Hodworks tokrat v Ljubljano prihaja s serijo treh SOLOV, ki se bodo odvijali v Mestnem muzeju v intimnem ozračju in v stiku z nastopajočimi. Vsak solo bo povabil občinstvo k soustvarjanju predstave in s tem apeliral na povezovanje in ustvarjanje trdnih vezi, tako na odru kot v resničnem življenju. Soli predstavljajo samostojne pripovedne pokrajine, vendar med njimi venomer ostaja rdeča nit, saj njihovo sosledje v gledalcu vzbuja verižno čustveno reakcijo. Tri dela, ki imajo vsak za sebe svojevrsten pristop in predstavljajo variacijo nekega žanra, pa niso zgolj vabilo k povezovanju, vendar gledalca vabijo k določanju kaj točno bo vsaka od točk razkrila. Tako kot v odnosih v resničnem življenju lahko posamezniki sami okrepimo odnos s tem, ko mu posvetimo svoj čas in pozornost. Priča bomo bogatemu plesnemu materialu, želji po komunikaciji, družinski tragediji, transcendentnemu rjovenju in metamorfozi različnih bitij.
Besede avtorjev o predstavi:
»Adrienn Hód me je vprašala kaj delam. Povedala sem ji, da sodelujem. Rekla je, da se je Alien zdelo, da je razumljena. Zdi se mi, da sem tudi jaz razumljena. Ostajam tujka, dokler ne morem deliti svojih čustev.«
»Pogosto jih opazujem kako delajo, kako se trudijo plezati po lestvi ali samo kako nekaj počnejo. Vedo kako delati, kako reševati probleme, ustvarjajo, popravljajo in razlagajo. Vendar ne opazijo majhnih podrobnosti, katere opazim jaz. Majhne podrobnosti na njihovih hrbtih ali čevljih, kako se, medtem ko so prevzeti od koncentracije, na njihovih obrazih rišejo občutja. Da bi se poistovetili z aktivnostjo, ki jo počnejo, nakremžijo obrvi in njihova telesa so polna želje, da bi jim uspelo. Vse podrobnosti so zame magični simboli. Takrat opazim, da vsak dan videvam vedno več neznancev, ljudi, katere bi morala pozdraviti.« Emese Cuhorka
»Morda bi preprost dotik imel več smisla? Vendar bi se potem najina drzna narava polna zasvojenosti začela dušiti in na koncu bi zadušila to nerazložljivo skrivnost. Sprejmi lepoto in jo uvidi v tej nezadovoljivi, a vendar nadnaravni lepoti.«
Csaba Molnár
»Sam sebe ugrabim iz svoje lastne eksistence. In vse je lahko material predstave. Pogosto se ukvarjam s tistim, kar je nevidno očem. Če se popolnoma utišam, se namreč tudi nevidno ukrivi. Lepota je način opažanja sveta…«
Marcio Kerber Canabarro
»Želela sem si komunikacije med občinstvom in nastopajočimi in ne zgolj med nastopajočimi na odru, pri čemer ne gre za hierarhične odnose, temveč za horizontalne. Ugotavljam, da se obnašam povsem drugače glede na to s kom sem v stiku, moje reakcije so lahko popolnoma drugačne. Po vsej verjetnosti se mi to dogaja popolnoma brez moje vednosti. Ravno te vrste prilagajanje, njegova hitrost in lastnost dobro poznanega koncepta akcija-reakcija, je tisto, kar tvori odnose med ljudmi. Pri tam projektu me je zanima kvaliteta takšne komunikacije, kako ta definira moja čustva, moja občutja in moje misli. Obenem pa me je zanimalo kako se rodi odnos med nastopajočim in samim ustvarjalcem nekega dela in na ta način sta forma in vsebina tega odnosa, notranje »igrice« in vsi mehanizmi, ki sodijo zraven, postali del predstave. Kaj motivira druge ljudi in v kakšni obliki se ta motivacija prikazuje? Skozi celoten proces ustvarjanja tega dela sem se spraševala komu je to delo pravzaprav namenjeno. Vesolju? Neki subkulturi? Ali preprosto ljudem? Kaj pa beseda »ljudje« zajema? Kdo so ti ljudje? Kaj prinašajo s seboj? In na koncu koncev, kakšna je prihodnost umetniške stvaritve, ki se ukvarja s trajnostjo in obstojem? Tu pa so tudi kulturne politike, tržišče, umetniška stvaritev in njihovi odnosi. Kako vplivajo drug na drugega? Kaj je cilj odločevalcev na področju kulture? Česa se naučimo, kam je usmerjena naša koncentracija in kako ustanove in financiranje definirata naše vrednote? Seveda plesna predstava ne more odgovoriti na vsa ta vprašanja, vendar imam občutek, da je pomembno, da ta vprašanja postavim v ospredje, saj so to stvari, s katerimi smo se ukvarjali medtem, ko smo določali formo tega dela. Seveda pa so me istočasno še vedno zanimale velike klasične teme: iskanje svobode, kako svobodo občutimo, definicija telesa in seksualnosti, tradicija in oblikovanje človeškega ega, nesmisel in nesreča neenakosti v družbi. Poleg tega pa še sovraštvo in uničujoče sile ter vse kar temu nasprotuje - razumevanje, kompromis in sprejemanje. Zanimalo me je kako postati partner in živeti na točki, kjer je ego poražen in kjer je s pomočjo človeške inteligence mogoče sklepati kompromise. In kakšen odnos je to? Bi vsi morali postati razsvetljeni naenkrat? Vedno obstajata dva pola. Kaj lahko iz tega ustvarim? Kje je moja mirnost? Kje je moja vera? Borim se, vendar do katere točke? Je kaj prostora za vse to ali moram ustvariti svoj intimen prostor, kamor se umaknem, poiščem partnerja, s komer nato ustvariva svoj lasten svet? In kje? V Budimpešti? Kaj v sebi moram odpreti oziroma zapreti, da bi to lahko dosegla? V vsakem primeru se mi zdi pomembno, da ustvarjamo dialoge, da bi lahko spregledali posledice našega obstoja.«
Adrienn Hód
(Opozorilo: Predstava vsebuje goloto)
Ustvarjalci in nastopajoči: Marcio Kerber Canabarro, Emese Cuhorka, Csaba Molnár
Koreografija: Adrienn Hód
Glasba: Coil, GG Allin, Vini Vici
Glasbeno uredništvo: Ábris Gryllus
Kostumografija: Anikó Németh in kreativna ekipa
Svetlobno oblikovanje: Miklós Mervel
Dramaturgija: Ármin Szabó-Székely
S podporo: Ministrstvo za človeške vire (Madžarska), Narodni kulturni fond (Madžarska), OFF Foundation (Madžarska), SÍN Kulturni Center (Madžarska), New Performing Arts Foundation (Madžarska)
Producent: Goran Pakozdi
Produkcija gostovanja: Zavod EN-KNAP
Gostovanje podpira: Balassijev Inštitut v Ljubljani (Slovenija)
Predstava Hodworks: SOLI gostuje v okviru mednarodnega programa Uvoz-Izvoz Zavoda EN-KNAP, ki k nam kontinuirano prinaša vrhunsko mednarodno produkcijo sodobnega plesa in sodobnih uprizoritvenih umetnosti.
Mestni muzej / 110 min / prost vstop (možne rezervacije na goran.pakozdi@en-knap.com ali prevzem vstopnic na blagajni Mesntega muzeja Ljubljana in CK Španski borci)
-------------------------------------------------------------------------------
TOREK, 10. april 2018, 10:15 (Balassijev Inštitut)
Hodworks: PLESNA DELAVNICA
plesna delavnica, v okviru programa UVOZ-IZVOZ
podpira: Balassijev inštitut
Delavnica, ki jo vodi znana koreografinja Adrienn Hód nosi tematiko znanih del njene plesne skupine Hodworks. Po intenzivnem ogrevanju se udeleženci lotijo raziskovanja številnih plasti koreografskih del v obliki solov, duetov in manjših plesnih skupin. Skupaj z Adrienn se bodo naučili različnih tehnik dihanja, glasovnega treninga ter uporabe glasu kot dela same koreografije. Učili se bodo tudi kreiranja različnih plesnih form preko telesnega zaznavanja ter uporabe lastnih občutij in odnosa do svojega telesa, do okolja, do glasbe in ritma.
Delavnico vodi madžarska koreografinja Adrienn Hód, ki je bila kar štirikrat nominirana za nagrado Rudolfa Labana, je znana po svojem radikalnemu pristopu k telesu, prostoru, uporabi eksperimentalne glasbe in vzajemnih povezavah med njimi, vključno z občinstvom. Leta 1993 je diplomirala na Budimpeštanski plesni šoli in premore formalno izobrazbo s širokega polja gibalnih stilov in gledaliških pristopov, kar ji omogoča osredotočanje na plesalce ter dekonstrukcijo in rekonstrukcijo lastnih gibov. Poleg ustvarjanja lastnih koreografij uči sodobne plesne tehnike, improvizacijo in kompozicijo, od leta 2005 je redna predavateljica na Plesni akademiji v Budimpešti, kot plesalka pa sodeluje v delih Márte Ladjánszki.
Kot koreografinja nenehno raziskuje nove vidike in neskončno raznolikost načinov, kako se telo lahko giba na odru, ter neposrednih vtisov, ki jih ti zbujajo v občinstvu. Hódova prevrača ter nenehno reinterpretira to, kar vidi v obdobju vaj. Njena dela skušajo iz plesalcev »izvleči« to, kar se v njih zares dogaja, ter slednje povezati z občinstvom, pogosto igrivo in s samonanašalnim humorjem. Svoja dela rada uprizarja v prostorih brez scenografije. »Minimalizem do konca,« kot temu pravi sama: »Telesa in glasovi lahko napolnijo vsak prostor. Pritegne me čisti nič. Praznina je zame navdih, ki vzdraži mojega duha.«
Producent : Goran Pakozdi, Karmen Keržar
Produkcija : Zavod EN-KNAP
S podporo : Balassijev inštitut v Ljubljani
Balassijev inštitut / 135 min / Rezervacije na goran.pakozdi@en-knap.com (Trenutno so vsa mesta na delavnici zasedena!)
-------------------------------------------------------------------------------
TOREK, 10. april 2018, 20:00 (CK Španski borci)
PREMIERA!
Josef Nadj in EnKnapGroup
MRAČNA ZVEZA
(po Pekinški raci)
plesna predstava
Premieri sledi ponovitev v sredo, 11. aprila ob 17:30!
Predstava se je iz polurne predstave premierno prikazane v Centru kulture Španski borci junija 2017, v izvedbi plesalcev EnKnapGroup, razvila v celovečerno predstavo, nastalo na podlagi Nadjevega prvega dela iz leta 1987, Pekinška raca. Predstava Mračna zveza izhaja iz čustveno nabitega motiva nesrečne ljubezni, se sprašuje o minljivosti življenja, vleče vzporednice med odnosom ženske in moškega ter odnosom med življenjem in smrtjo. Gre za zgodbo iz avtorjevih osebnih motivov, ki pa prerašča subjektivno in skozi umetniško transformacijo postane vsesplošna; osebna mitologija, ki zraste v univerzalno delo. Poleg tega da gre za izrazito avtorsko poetiko ne gre spregledati dejstva, da je Nadj prvič delal na povabilo kakšnega ansambla ter sam izrazil željo po celovečerni verziji predhodnega krajšega dela. Kar je vsekakor izjemen kompliment ansamblu plesalcev EnKnapGroup, njihovemu zrelemu, vsestranskemu umetniškemu izrazu, kot tudi njihovi izjemni fizični pripravljenosti.
»Predstava zame simbolizira dolgo pot, ki sem jo kot umetnik prehodil; kot nekakšen časovni stroj. Vrnitve na sam začetek svojega 30-letnega ustvarjanja nisem predvidel in ravno Iztok Kovač je bil ta, ki je s svojim povabilom k sodelovanju v meni prižgal iskro, da se ozrem nazaj in ponovno poiščem bistvo svojega najzgodnejšega dela. Šele s časovno in čustveno distanco sem razumel kaj to bistvo pravzaprav je – leta 87 sem želel zgolj povedati zgodbo, ki sem jo doživel v rojstni Kanjiži, sedaj pa ugotavljam, da je izluščeni motiv, ki ga uporabljam v prenovljeni verziji predstave, v resnici brezčasen, zaradi česa se zmožen z neverjetno lahkotnostjo utelesiti v tej novi dimenziji, v letu 2018. Prvotna zgodba je postala zgolj detajl nekega bistveno širšega konteksta. Včasih se mi zazdi, kot da je delo samo klicalo po tem, da ga napišem na novo in da v rekonstrukcijo vključim vse, kar sem se v vmesnem času naučil in doživel. Plesni material sam me je vedno znova opozarjal na energetski naboj njegovega motiva. Kar smo ustvarili skupaj z EnKnapGroup je eksperiment, ki je zame kot nekakšen čudež. Sposobnosti plesalcev, tako mentalne kot fizične, so me napolnile z novo energijo. In tako se je rodilo to čudovito sodelovanje. Če bi v življenju ustvaril zgolj eno samo delo, bi to morda bila ravno Mračna zveza!« (Josef Nadj)
O PREDSTAVI:
Leta 2017 je Iztok Kovač, umetniški direktor sodobno-plesne skupine EnKnapGroup, povabil Josefa Nadja, da ponovno oživi svoje debitantsko koreografsko stvaritev, Pekinško raco (1987). Kasneje, ko je Nadj spoznal skupino šestih plesalcev, je v njegovi domišljiji začela brsteti ideja, da bi iz prvotne predstave izločil zgolj nekatere motive, s katerimi bi nato lahko na mnogotere načine prikazal tematiko tragične zveze.
Ravno vračanje k svojim koreninam pa za Josefa Nadja, ki ga mediji opisujejo tudi kot odrskega maga, pomeni rojstvo nekega novega ustvarjalnega cikla, saj prvič v svoji karieri stopa v zaodrje, stran od odrskih žarometov in svoje delo predaja v roke mladim interpretom.
Temelj predstave Mračna zveza je tragična zgodba mladoporočencev, ki jima je usoda namenila zgolj nekaj bežnih trenutkov sreče, preden je med njiju stopila minljivost življenja. Nadj in plesalci želijo v gledalcih vzbuditi mračno čustvo, ki spremlja to nesrečno zvezo. Dogodek, ki mu je bil Josef Nadj priča v mladosti, se v njegovi koreografiji pojavi kot projekcija in služi kot metafora prehitrega minevanja časa ter nas popelje v občutje onstranstva. Umetnik in koreograf v tem vidi priložnost, da se nova generacija polasti zgodbe, ki je v njegovem rodnem kraju postala že legendarna. Zanimivo je, da je novo delo glede na izvorno predstavo časovno zgoščeno, medtem ko je sama tematika veliko širša – kot da bi želeli trenutek ovekovečiti za vselej.
Koreografija: Josef Nadj
Nastopajo: EnKnapGroup - Luke Thomas Dunne (Velika Britanija), Ana Štefanec Knez (Slovenija), Jeffrey Schoenaers (Belgija), Lada Petrovski Ternovšek (Hrvaška), Matea Bilosnić (Hrvaška) in Gilles Noël (Belgija)
Glasba: Csik Zenekar, Josef Nadj
Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc in Hotimir Knific (po konceptu Josefa Nadja)
Kostumografija: Katarina Škafer (po konceptu Josefa Nadja)
Vodja vaj EnKnapGroup: Nohemi Barriuso
Producentka: Karmen Keržar
Prevod: Renata Zamida, Nina Smerkol
Vodja tehnične ekipe: Jaka Šimenc
Tehnična izvedba: Tehnična ekipa Španskih borcev/EN-KNAP (Leon Curk, Gal Škrjanec Skaberne, Omar Ismail, Hotimir Knific, Aleksander Plut, Špela Škulj)
Izdelava kostumov: Atelje d.o.o.
Fotografija in video: Andrej Lamut
Oblikovanje: nejaaka
Stiki z javnostjo in uredništvo: Nina Smerkol
Marketing: Goran Pakozdi
Vodja financ: Julija Travančić
Organizatorka in koordinatorka programa: Zala Česnik
Direktorica Španskih borcev, vodja programa in produkcije Zavoda EN-KNAP: Marjeta Lavrič
Umetniški vodja Španskih borcev, direktor Zavoda EN-KNAP: Iztok Kovač
Produkcija: Zavod EN-KNAP
Koprodukcija: Atelje 3+1
Velika dvorana / 55 min / 12 eur; 8 eur dijaki, študenti, upokojenci; brezposelni in osebe s hendikepom vstop prost
-------------------------------------------------------------------------------
TOREK, 10. april 2018, 21:00 (CK Španski borci)
Re:Move
fotografska razstava
Re:Move je pregled avtorjevega ustvarjanja na odru plesne skupine EnKnapGroup, s katero kot fotograf sodeluje od leta 2012. Fotografije, ki nastajajo ob predstavah so zanj več kot le dokument zaporedja gibov. Fotografija, kot statičen medij, v resnici niti ne more verodostojno in v celoti zajeti kompleksnosti gibanja, ki gradi koreografijo. Njena moč je drugje; s tem, ko iz giba odstrani gibanje, mu odvzame tudi čas, podari pa mu trajnost. Gib postane neskončen, plesalci na fotografijah pa v njem večno ujeti.
Andrej Lamut je fotograf mlajše generacije, ki pri svojem delu raziskuje različne analogne in digitalne fotografske tehnike. Fotografije so zanj več kot le nosilci podobe. Razume jih kot fizične objekte, ki morajo biti videni, občuteni in izkušeni. Proces ustvarjanja dela ter njegova prezentacija sta zanj enako pomembna kot sama podoba. Leta 2016 je s pohvalo magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, za svoje delo pa je prejel številne nagrade, med drugim tudi študentsko Prešernovo nagrado ALUO ter priznanje za najbolje oblikovano knjigo v sekciji monografske in bibliografske izdaje na 33. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2017 je bil izbran za predstavnika Slovenije pri mednarodnem projektu PARALLEL - European Photo Based Platform, v sklopu katerega bo svoja dela letos predstavil v različnih evropskih galerijah.
Avtor: Andrej Lamut
Kustosinja razstave: Mirjam Čančer
Producent: Goran Pakozdi
Produkcija: Zavod EN-KNAP
Galerija Internacionala /prost vstop
-------------------------------------------------------------------------------
TOREK, 10. april 2018, 21:00 (CK Španski borci)
Valter Kobal: FEDORA
pokušina vin
Valter Kobal je v zavodu EN-KNAP leta 1997 prevzel vlogo producenta in produkcijsko vodil tri odrske in dve filmski produkciji, Dom svobode (2000) in Krotilci časa (2002). Po nekaj letnem premoru je sodelovanje s Kobalom ponovno oživelo, vendar tokrat se je Valter Kobal ekipi pridružil kot kostumograf ter ostal aktiven član vse do leta 2014. Kobalove kostumografske kreacije je občinstvo lahko občudovalo v številnih predstavah; naj omenimo samo nekatere – OTTETTO (8 nihajev za njegovo visokost) (2012), Sokol! (2013), 20th Century Fog (2014) ter v filmu Vašhava (2014). Kobal se je v življenju ukvarjal z najrazličnejšimi stvarmi; od vodenja študentske organizacije v Ljubljani, menedžmenta glasbenih bendov, gledališke in filmske produkcije, marketinga do mode in kostumografije. V času jubileja se k nam vrača kot vinar.
Vina Fedora so poklon in obveza tradiciji ter požrtvovalnosti mojih prednikov, vztrajanju na kamnitem, z burjo prepihanem prostoru, na enkratnih vinogradniških legah, kjer kot peta generacija nadaljujem vinarsko tradicijo družine Kobal, ki je prve vinograde tu zasadila davnega leta 1880.
Posestvo in vinogradi Fedora se dvigajo nad Braniško dolino, na stiku Krasa in Vipavskih Brd. Smo majhni, butični pridelovalci, z velikim posluhom in spoštovanjem sledimo tradiciji vipavskega vinogradništva in jo oplajamo s sodobnimi pristopi. Spoštujemo tradicionalni vipavski način pridelave, ki ga nadgrajujemo s sodobnimi tehnikami primernimi za ekološko vinogradništvo. V vino želimo vtkati našo zemljo, naš odnost do okolja, našo ljubezen do umetnosti in mode, našo strast do raziskovanja. Ne ustrašimo se drugačnosti, to nas dela žive in zanimive.
Galerija Internacionala /prost vstop
-------------------------------------------------------------------------------
SREDA, 11. april 2018, 20:00 (CK Španski borci)
Gali Kaner in Karmit Burian
»FRAGILE« in »BEGINNING«
dvojni plesni večer, v okviru festivala Plesna Vesna
Izraelski vsestranski umetnik Gali Kaner je svojo artistično pot začel kot igralec, nato pa presedlal na sodobni ples. Najprej se je pridružil skupini Batsheva Dance Company, nato skupini Muza Dance Company, pozneje pa delal tudi samostojne projekte. Iztoka Kovača je spoznal v Izraelu ob njegovem gostovanju, kamor se je vrnil še kot gostujoči koreograf. Takrat ga je povabil k sodelovanju pri predstavi S.K.I.N.. Sledili sta sodelovanji v Podgorškovem filmu Kaj boš počel, ko prideš ven od tu? ter v predstavi Pasjansa.
»Ne zgodi se pogosto, da bi plesalci na projektu postali zares pravi prijatelji, a na projektu Pasjansa se je to zgodilo in to je redko veselje.« (Gali Kaner)
Izraelska plesalka Karmit Burian, nekdanja gimnastična državna prvakinja, je bila pred plesno kariero članica gimnastične državne in olimpijske reprezentance Izraela. Po zaključenem študiju na Tel Aviv Dance Department of Education, se je posvetila plesni karieri v Izraelu in leta 2003 prišla v Slovenijo, kjer je sodelovala z Iztokom Kovačem na projektu S.K.I.N. ter filmu Kaj boš počel, ko prideš ven od tu?
»Mnogokrat se me prosili, da napišem kaj o svojih delih, vendar mi to nikoli ni zares uspelo. Nimam besed, s katerimi bi opisal svoje kreacije; delo samo govori vse, kar sem želel povedati.« (Gali Kaner)
FRAGILE
Koreografija: Gali Kaner
Nastopa: Karmit Burian
Glasba: Leo Bachmann solo tuba iz "Pallet of sound", Giacinto Scelsi "Okanagon" igra Joëlle Léandre
BEGINNING
Koreografija in nastopa: Gali Kaner
Kostumografija: Rosalind Noctor
Glasbena podlaga: Chopin, San Remo festival, Soundscape Røst – Spaces And Species Vol. 1, Jan Steele / John Cage – Voices And Instruments
Producent: Karmen Keržar, Zala Česnik
Produkcija: Gali Kaner
Produkcija gostovanja: Zavod EN-KNAP
S pomočjo: plesna mreža Aerowaves
Predstavi FRAGILE in BEGINNING gostujeta v okviru celoletnega festivala Plesna Vesna, ki prinaša svežo, avantgardno evropsko produkcijo sodobnega plesa in sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Festival sodi v mrežo Aerowaves.
Mala dvorana in studio / 60 min / 10 eur; 6 eur dijaki, študenti, upokojenci; brezposelni in osebe s hendikepom vstop prost
-------------------------------------------------------------------------------
ČETRTEK, 12. april 2018, 19:00 (CK Španski borci)
Jaka Šimenc, Andreja Rauch, Jurij Konjar, Blaž Celarec in Nada Žgank
ČETRTEK OB SEDMIH
predstava improvizacije
Četrtkov večer bo posvečen predstavi Četrtek ob sedmih in petorici slovenskih uveljavljenih ustvarjalcev, katere skozi zgodovino EN-KNAP-ovega delovanja povezujemo s številnimi projekti.
Beseda avtorjev o predstavi:
“Komunikacija med nama nikoli ni bila podarjena, se mi zdi; tako da bi bilo zanimivo zdizajnirat en score, znotraj katerega lahko oba delava…”
(iz sporočila Jurija Andreji… Zraven sva povabila Jako Šimenca in Nado Žgank, nato še glasbenika Blaža Celarca…)
Fino je delat. Fino je gledat dobre predstave. In človek se veliko nauči.
Fino je delat takšne predstave, kakršne bi sam rad gledal. Takšne, o katerih se da kaj pogovorit. Kaj vprašat. Takšne, ob katerih se porajajo odgovori in vprašanja.
Fino je plesat. Fino je v plesnih predstavah najti prostor za ples. Ples pa ni vse. Ples ni predstava, je pa lahko začetek. Lahko je del nje.
Brez svetlobe govorimo morda o koncertu, o predstavi pač ne. Svetloba, za začetek, je ali ni. Enkrat ko Je, se vprašamo “kako?”. Svetloba postane pomembna.
Drugače kot svetloba, zvok vedno Je, predvsem tisti, ki ga največkrat preslišimo. Skozi delanje izbir se zvok loči od samoumevnosti. Zvok postane partner.
Zmes elementov se zgodi na odru. Znotraj tega, kar prispevamo, ima vsak od nas proste roke. V tej naši sinergiji vsak “stojimo" za svojim. Se pa ideje seveda oplajajo, vedno.
Fotografija dokumentira predstavo in jo pokaže v ustavljenih trenutkih, ki na odru ne obstajajo. Po predstavi je del refleksije, ki proces hrani.
Predstave ni brez publike. Predstavo lahko delamo samo na odru, (vsaj) pol predstave je publika.
Jurij Konjar, Andreja Podrzavnik Rauch, Jaka Šimenc, Blaž Celarec in Nada Žgank to delamo že dolgo. Skupaj smo režiserji, koreografi, plesalci, oblikovalci luči, fotografi, glasbeniki, raziskovalci, producenti, scenografi, gledalci. Po septembrski (2017) premieri se predstava ustvarja naprej tako, da se (igrivo)igra, vsakič na novo preizprašuje in osmišlja.
O USTVARJALCIH:
Jurij Konjar je nagrajeni plesalec in improvizator. Med njegova avtorska dela spadajo predstave Katarza za začetnike, Ulysses in Goldbergove Variacije.
Jaka Šimenc je oblikovalec svetlobe, scenograf, avtor Gledališča Brez Igralca, Feng Šusa, Mavrice in zdaj spet tehnični direktor Španskih Borcev.
Andreja Rauch Podrzavnik je nagrajena avtorica, improvizatorka, ustvarjalka- raziskovalka in aktiven del slovenske plesne scene. Med njena avtorska dela spadajo Trajanje-Minevanje, Nezaznaven vzgib, Čas Telo Trio, Torek, Melodije refleksije, Melodije začetkov, Tkalci, Pasaž Delux, Rebeka, Tipke.
Blaž Celarec je vsestranski tolkalist, producent, snemalec in oblikovalec zvoka. Dejaven je na več področjih glasbene umetnosti. Kot tolkalist je posnel skoraj 70 albumov, kot producent ali snemalec zvoka pa dobrih 40. Poleg glasbenih skupin je zadnja leta zelo dejaven v gledališču kot skladatelj, glasbenik in igralec.
Performans: Jurij Konjar, Andreja Rauch Podrzavnik
Svetloba: Jaka Šimenc
Zvok: Blaž Celarec
Foto: Nada Žgank
Produkcija: Jurij Konjar
Produkcija gostovanja: Zavod EN-KNAP
Producent gostovanja: Zala Česnik
Velika dvorana / 50 min / 6 eur
-------------------------------------------------------------------------------
PETEK, 13. april 2018, 20:00 (Slovenska Kinoteka)
Potujoči kino Bridka Bebiča predstavlja:
Od kovača do knapa: s španskimi borci naprej!
»kinoušesni« glasbeno-filmski projekt
Bratko Bibič o sodelovanju z EN-KNAP-om:
»Moje sicer bolj sporadično sodelovanje z Iztokom Kovačem in skupino EN-KNAP se je začelo na začetku, t.j. leta 1993 v Leuvenu v Belgiji s predstavo »Razširi krila, slon nerodni«, v kateri je Iztok pomešal gib, ples, šport in igre na srečo, prostor glasbe pa razdelil med mojo in tisto Johna Zorna. Takrat sem - kljub predhodni izkušnji s skupino Begnagrad v eni od predstav izraznega plesa v drugi polovici 70. let (Jasna Knez) ne prav zares doma na plesnem terenu - med spremljanjem produkcije predstave (vaje plesalk in plesalcev) prišel do verjetno ne posebno izvirnega spoznanja, da sodobni ples glasbe pravzaprav ne potrebuje. Vsaj ne vedno, povsod in za vsako ceno. Možno je, da sem to spoznanje dolžan Juhu Saarinenu, finskemu gluhonememu plesalcu, ki je bil del ekipe. Sodelovanje z Iztokom se je najprej zaokrožilo leta 2013 na odru Španskih borcev s sodelovanjem v improviziranem plesno-glasbeno-govornem nastopu ob 30. obletnici tistega prvega. Bilo je ludo i nezaboravno. Vmes smo se pofočkali še v »Domu svobode« (1999/2000), zdaj pa nadaljujemo s 25. obletnico pomednarodnenja En-Knapa. Topot s potovanjem skozi zgodovino, kakor se je zapisala in se (mi) kaže in sliši v vrsti filmov, začenši z »Narava beso« (1995), s katerimi Iztok pušča svojim odrskim in pedagoškim produkcijam vzporedne sledi za sabo. Če bo šlo tako naprej - kajti: vsak dan v vsakem pogledu vse bolj napredujemo -, potem ne bo dolgo tega, ko bomo obhajali 100. in/ali 0. obletnico obenem. Če ne tukaj, pa kje drugje. Se vidimo & slišimo & gibamo!«
V dolgoletnem, večstranskem delovanju koreografa in plesalca Iztoka Kovača in Zavoda EN-KNAP plesni filmi po številu in trajanju nemara ne zasedajo osrednjega ali vsaj ne zelo izpostavljenega mesta. So pa pomembna stalnica ne le filmskega dokumentiranja, temveč tudi sprotnega refleksivnega nadgrajevanja in razširjanja okvirov odrskih produkcij in za Kovača značilnih koreografij, metod in estetik sodobnega plesa. Z njimi Kovač, ki podpisuje zasnove vseh in občasno sorežiserstvo nekaterih filmov, izkazuje tudi močno afiniteto do filmskega medija in izraza per se, kongenialnega partnerja pa je našel v Sašu Podgoršku, ki - z izjemo dveh - podpisuje režijo večine filmov: »Vertigo Bird« (1997), »Dom Svobode« (2000), »Kaj boš počel ko prideš ven od tu?« (2005) in »Vašhava« (2014). Vsekakor filmi zaslužijo dolžno jubilejno pozornost, še posebno v luči pomanjkljive produkcije sodobno-plesnih filmov na Slovenskem sploh. Namesto klasične retrospektive sicer ne dovolj javno predvajanih filmov je glasbenik Bratko Bibič skupaj s sodelavcema Eduardom Raonom in Vidom Drašlerjem zasnoval »kinoušesni« glasbeno-filmski projekt »Od kovača do knapa: s španskimi borci naprej!«. V projektu predstavlja prvi film iz opusa, »Narava beso« (r. P. Otten & I. Kovač, 1995) - istega leta je bil premierno predvajan prav v dvorani Slovenske kinoteke - okvirno izhodišče kreativne montaže izbranih filmskih sekvenc, fragmentov in zvočnih zapisov iz drugih filmov, ki jih povezuje nabor elementov, kateri - mutirajoč v času, zasedbah, koreografijah, mikrolokacijah, ambientih, zvokih itd. - tvorijo rdečo, včasih, kot v primeru filma »Krotilci časa« (r. Dan Oki, 2002) tudi diskontonuirano - nit Kovačevega celotnega filmskega opusa. Gre za vstop v arhiv »najdenih posnetkov«, njihove selekcije in pregrupiranja na osiščih novega, drugačnega pogleda in posluha. Soodvisno komponiranje zvočnih zapisov in filmskega gradiva se nadgrajuje z živo igrano glasbo in zvočenjem med projekcijo, kar evocira tisti košček prezence plesnega odra, ki je v filmski reprezentaciji po definiciji odsotna tako v času kot v prostoru.
Ideja, koncept, audiovizualna montaža, kompozicija, improvizacija, harmonika, glasovi, produkcija: Bratko Bibič
Audiovizalna montaža, kompozicija, improvizacija, harfa, elektronika,glasovi, tehnična produkcija: Eduardo Raon
Kompozicija, improvizacija, tolkala, zvočila, šumila: Vid Drašler
V sodelovanju med: Zavod EN-KNAP, Slovenska Kinoteka - Kino uho, Zavod Alcedo
Slovenska kinoteka / 50 min / 7eur, 3,50 eur člani Kinopolisa
